Knjige
Haruki Murakami
Eden najbolj cenjenih in prevajanih japonskih pisateljev tega časa Haruki Murakami bi se lahko drug teden pridružil dobitnikom nagrade za najslabši opis seksa v leposlovju. Foto: Reuters
Nagrado podeljujejo četrt stoletja in v tem času se marsikateri dobitnik tega nečastnega priznanja podelitve ni udeležil. Foto: EPA
Morrissey
Med dozdajšnjimi dobitniki je tudi glasbenik in pisec Morrissey, ki je 2015 nagrado dobil za odlomek v svojem romanesknem prvencu List of The Lost, v katerem je opisoval "seksualno nasilno rotacijo" protagonistov. Foto: AP

Dodaj v

Med nominiranci za najslabši opis seksa tudi Haruki Murakami

Zmagovalec bo znan 3. decembra
1. december 2018 ob 18:55
London - MMC RTV SLO

Haruki Murakami se v zadnjem obdobju sicer redno omenja kot močan tekmec za Nobelovo nagrado, a letos se je japonski pisatelj znašel v ožjem izboru za verjetno najmanj zaželeno literarno priznanje – nagrado za najslabši opis seksa v leposlovju.

Murakami ni edino zveneče ime na letošnjem seznamu. Tu sta med drugim tudi ameriški pisatelj James Frey in irski romanopisec Julian Gough. Veliko bolje pa so po mnenju žirije svoje delo opravile ženske avtorice, ki jih med letošnjimi finalisti ni.

V ožji izbor za nagrado za najslabši oziroma najbolj pretirani opis spolnosti v leposlovju, ki jo podeljuje literarna revija Literary Review, se je Murakami uvrstil z odlomkom iz najnovejšega romana Killing Commendatore, v katerem njegov protagonist opisuje neverjetno velik izliv semenske tekočine. Kontroverzni ameriški pisatelj James Frey, ki je bil včasih na udaru zaradi izmišljenih pasusov v svojih spominih A Million Little Pieces, se za nagrado poteguje z romanom Katerina oziroma odlomkom, ki ga je žirija opisala kot nekaj, kar se zdi kot "izpolnjevanje želja".

Na seznamu za nagrado so tudi Julian Gough z odlomkom iz romana Connect, Duncan Crowe in James Peak, ki pod psevdonimoma Major Victor Cornwall in Major Arthur St John Trevelyan podpisujeta lažno avtobiografijo Scoundrels, Luke Tredget z opisom iz dela Kismet, William Wall z delom Grace’s Day in Gerard Woodward za The Paper Lovers.

Irski pisatelj Julian Gough si nominacije ne žene k srcu, nasprotno je vesel, da je v izboru, kjer je tudi velikan Haruki Murakami, pravi. Upa, da bo zmagal, je povedal za britanski Guardian. "Že več let se dogaja, da so hihitajoči se masturbatorji pri reviji Literary Review v izbor uvrstili nekaj najzanimivejših zapisov o seksu. V veliko čast bi si štel, če bi se pridružil dozdajšnjim zmagovalcem, kot so John Updike, Tom Wolfe in Ben Okri."

Najnerodnejši zapisi letos le izpod peresa moških avtorjev
Na seznamu letos ni ženskih pisateljic, v 25-letni zgodovini podeljevanja nagrade pa so nagrado podelili le trem ženskam – Rachel Johnson, Nancy Huston in Wendy Perriam. Vendar Frank Brinkley iz revije Literary Review tega ne interpretira kot uradno potrditev, da znajo ženske bolje pisati o seksu kot moški. "V prejšnjih letih je bilo nekaj izjemnih primerov slabih opisov žensk, a letos so glavni krivci moški," je dejal. "Nekaj avtoric se je sicer znašlo v širšem izboru, ki ne bo objavljen, vendar smo odločili, da opisi niso bili dovolj slabi."

Tako pretirano, da je že smešno
Brinkley ocenjuje leto na tem področju kot precej uspešno. Nekateri spolni prizori so tako pretirani, da se zdijo nezaslišani, pravi. Kot dodaja, je v večini romanov mogoče najti običajno nit anatomske zmede, pri tem pa je spomnil predvsem na moško zmožnost produciranja neverjetnih količin semenske tekočine tako pri Murakamiju ("… sperma je, znova in znova, tekla iz mene in poplavila njeno vagino, zlepila je rjuhe …") kot Freyevo Katerino, ki na enostranskem pasusu osemkrat omeni brizganje protagonista. Po mnenju enega izmed žirantov je Freyev opis tako bombastičen in mehaničen, da izgubi vsakršen vtis avtentičnosti. "Potem je tu trčenje umetniških opisov ("drug drugemu zreva v oči") z zelo nazornimi fizičnimi detajli ..."

Zmagovalca bodo razkrili v ponedeljek, 3. decembra, v Londonu. Gre za dogodek, ki so ga v preteklosti pričakovano izpustili številni zmagovalci, med drugim tudi Morrissey, ki je leta 2015 slavil z romanom List of the Lost. Glasbenik je tedaj dejal, da je bolje ohraniti distanco indiferentnosti, saj je "v življenju preveč dobrih stvari, da bi pustil, da te potolčejo takšne odbijajoče ostudnosti". Okri pa je v izjavi za javnost zapisal, "da pisatelji pač pišejo, kar pišejo, in to je vse".

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Janček
# 01.12.2018 ob 21:34
Bolano.
Pistorius
# 01.12.2018 ob 22:41
Murakami bi moral biti nominiral za najslabši opis sploh vsega, kar je napisal.
Najbolj precenjeni pisun vseh časov!
anomis
# 02.12.2018 ob 14:51
evaevi:

Ne bom se spuščala v polpismeno povprečje bralnega okusa v Sloveniji na splošno, pa s tem tudi ne v komentarje, ki nekaj trdijo brez ustreznega argumenta. Še posebej v primeru Murakamija ne, ker je treba bit sposoben preklopit na malo drugačno (kulturno) vzdušje in metaforiko, da bi ga kleni Slovenec z vilami v rokah bil sploh sposoben dojet (zato se mi zdi tudi malo sumljive vrednosti iq in relevantnost te zgornje ocene, ker so Murakamijevi seksi skoraj vedno fantazijsko simbolizirani, ne surovo realistični). Teh odtenkov sive nima smisla komentirat, ampak … bi mi lahko razložila Murakamijev šovinizem, celo zategnjen šovinizem. Prebran imam skoraj celoten njegov opus v prevodu (zadnjega romana ne) in mi ni jasno, zakaj bi neki bi bil ravno Murakami šovinističen romanopisec.
VanDame
# 01.12.2018 ob 22:48
Pistorius: katera njegova dela si prebral?
evaevi
# 02.12.2018 ob 06:56
Pistorius,
pa sem do danes mislila, da sem v tem spoznanju povsem osamljena :)
xuser
# 02.12.2018 ob 00:24
Se strinjam s Pistoriusom. Čemu tak marketing knjig tega tipa, mi nikoli ne bo jasno. Mi je bilo pa hitro jasno zakaj obstajata dolga in kratka verzija 1Q84 - še najdaljše self-help knjige so manj ponavljajoče.
VanDame
# 01.12.2018 ob 22:47
Bolno - mogoče. Bolano pa sigurno ne.
kiliboy
# 02.12.2018 ob 12:08
Ko se govori o knjigah, skoraj nobenega komentarja; ko se govori o seksu in knjigah, je komentarjev že več; ko bi se govorilo samo še o seksu, bi bilo komentarjev kolikor hočeš.

Sicer pa glede na temo; kje so časi starega, dobrega D. H. Lawrencea in njegove knjige Ljubimec lady Chatterley. Priporočam tudi mladini. Poučna klasika in zelo dobro čtivo.
cene vols
# 02.12.2018 ob 12:02
Me je že zanimalo kako to ocenjujejo, po kakšnem kriteriju, pa je eden od nominirancev razložil: " Že več let se dogaja, da so hihitajoči se masturbatorji pri reviji Literary Review..."
maher
# 03.12.2018 ob 09:33
anomis,
z ustreznim iq-jem in četudi z vilami v rokah se zlahka loči bleferja od pristnega pisatelja. Pravega "magičnega realista" od pomilovanja vrednega šarlatana in epigona. Ne vem, katero kmečko orodje imaš ti v rokah, a očitno ti manjka sito za ločevanje zrnja od plev.
Sicer pa se popolnoma strinjam s Pistoriusom. Dovolj je, če prebereš Kafko na obali, in ti je vse jasno: malo tega, malo onega (npr. Castanede), vse skupaj pa embalirano v neužitno mešanico popa in magičnega realizma (kot si ga japonček predstavlja). Nekakšen kvazi intelektualen turbo Coelho. Resnično neprebavljivo.
evaevi
# 02.12.2018 ob 06:54
To mi je pa prav všeč :)
Osebno Murakamija ne berem več, ker me od njegove prve do zadnje misli odbija njegova šovinistična zategnjenost, kot ženski mi deluje prav odvratno.

In od knjige Sneg dalje tudi Pamuka ne prebavljam več.
Kazalo