O Charlesu Bukowskem in njegovi ljubezni do - mačk

Letos in v naslednjem letu izidejo tri nove knjige

23. marec 2015 ob 18.36 • Zadnji poseg: 23. marec 2015 ob 19.07 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Charles Bukowski je bil plodovit pisec, ki je po smrti za seboj pustil še ogromno neobjavljenih besedil.

O Hemingwayevi ljubezni do mačk je znanega veliko več. Leta 1935 mu je neki kapitan podaril šestprstega mačka, ki ga je krstil za Snežka (Snowball). Mačkon je po hitrem postopku začel osvajati domačinke in posestvo je bilo kmalu poseljeno z mački, ki so nosili redki šestprstni gen. Hemingway jim je dajal imena po svojih slavnih sodobnikih: Billie Holiday, Hunter S. Thompson, Rudolph Valentino, Betty Grable ... Okrog Hemingwayevega muzeja na Floridi še danes živi na desetine njihovih potomcev.

Marsikomu je Charles Bukowski znan le kot lik, kakršnega je opisoval v svojih delih: pajdaš najbolj propadlih klošarjev in prostitutk ter seveda pijanec z neusahljivo žejo, pesnik uničenih sanj, strtih src, pijancev in smradu.

Charles Bukowski je bil plodovit pisec, ki je po smrti za seboj pustil še ogromno neobjavljenih besedil. Foto:

O Hemingwayevi ljubezni do mačk je znanega veliko več. Leta 1935 mu je neki kapitan podaril šestprstega mačka, ki ga je krstil za Snežka (Snowball). Mačkon je po hitrem postopku začel osvajati domačinke in posestvo je bilo kmalu poseljeno z mački, ki so nosili redki šestprstni gen. Hemingway jim je dajal imena po svojih slavnih sodobnikih: Billie Holiday, Hunter S. Thompson, Rudolph Valentino, Betty Grable ... Okrog Hemingwayevega muzeja na Floridi še danes živi na desetine njihovih potomcev.

A tri nove knjige do zdaj še neobjavljenih del Charlesa Bukowskega bodo razkrile do zdaj neznano plat pokojnega pisatelja, tudi denimo njegovo ljubezen do mačk, o katerih je pisal kot o "svojih učiteljih".

Avtor romanov Faktotum in Ženske je svojo ljubezen do vsega mačjega tematiziral v več pesmih, denimo v My Cats ali pa The History of One Tough Motherfucker. Še letos bodo ti do zdaj nikoli izdani teksti izšli v antologiji On Cats.

"Če si kdaj slabo razpoložen, samo poglej mačke: bolje ti bo, kajti one vedo, da vse je, kot pač je," je nekoč izjavil. In še: "Več mačk imaš, dlje boš živel. Če imaš sto mačk, boš živel desetkrat dlje, kot če jih imaš deset. Nekega dne bo to potrjeno in ljudje bodo imeli tisoč mačk ter živeli večno."

Sentimentalnost zlatih let
Howard Sounes, avtor biografije Charles Bukowski: Locked in the Arms of a Crazy Life, je to naklonjenost razložil takole: "Raznežen nad mačkami je postal na stara leta. Ko je začel boljše služiti, sta z ženo Lindo živela predmestno eksistenco in imela veliko mačk. Malce je bil sentimentalen, kar se tega tiče."

V besedilu The History of One Tough Motherfucker Bukowski opisuje, kako je novinarjem pokazal mačka, ki je v nasprotju z veterinarjevimi napovedmi okreval po tem, ko ga je povozil avtomobil. Upornost in vzdržljivost živali sta se mu zdeli navdihujoči. "Novinarji hočejo poslušati o življenju in književnosti, jaz pa se napijem, v zrak dvignem svojega škilastega, povoženega, brezrepega mačka in rečem: Poglejte, samo poglejte to!"

Bukowski je seveda v dobri literarni družbi: William Burroughs je leta 1986 napisal novelo The Cat Inside, v kateri se je spominjal mačk svojega življenja. Jack Kerouac je v romanu Big Sur pisal o smrti svojega ljubljenca Tyka, dokumentirana pa je tudi Hemingwayeva naklonjenost tem živalim.
Založba Canongate bo najprej izdala zbirko do zdaj še neobjavljenih pisem Bukowskega. Jeseni sledi zbirka On Cats, februarja naslednjega leta pa še On Love, O ljubezni.

Po smrti je Bukowski ogromno skladovnico neizdanih in neobjavljenih del zapustil svojemu uredniku Johnu Martinu; ta je imel menda v svoji pisarni shranjenih na tisoče literatovih pisem.