V korespondenci z urednikom Agatha Christie nikoli ne omeni svojega slavnega izginotja, ki je leta 1926 kratek čas polnilo naslovnice tabloidov. Foto: Reuters
V korespondenci z urednikom Agatha Christie nikoli ne omeni svojega slavnega izginotja, ki je leta 1926 kratek čas polnilo naslovnice tabloidov. Foto: Reuters
Agatha Christie (1956)
Na razstavi bodo na ogled tudi javnosti neznane fotografije pisateljice, ki so nastale na arheoloških izkopavanjih, in pa pisma njenih slavnih oboževalcev, med katerimi je bil denimo premier Clement Attlee. Foto: AP

Pisma na razstavi v Harrogatu, ki je posvečena dvestoletnici založbe Harper Collins, so lep dokaz, da niti velika Agatha Christie ni bila popolnoma varna pred prebliski nečimrnosti.

"Različni oboževalci mi pišejo pisma, v katerih izražajo presenečenje nad tem, da sem 'taka stara gospa'," je potožila leta 1949. V resnici je 59-letnico menda bolj zmotila opazka, ki jo je slišala v živo. "Iskreno, Agatha, na tej sliki si videti stara približno 70," si je drznil pripomniti gledališki producent Bertie Meyer, ko je videl pisateljičino aktualno fotografijo za medije. Christiejeva zato v naslednjem pismu svoji založbi potoži: "Slike niso nikomur všeč, morda zato, ker očitno niso bile niti malo popravljene? Same gube in črte - krščenduš, nimam jih 70, še 60 ne."

Pisma razkrivajo, da sta si bila pisateljica in založnik Billy Collins, ki jo je k založbi "zvabil" leta 1924, blizu, povzema britanski The Guardian. Korespondenco sta vzdrževala vse do avtoričine smrti leta 1976. Collins je preminil pičlih šest mesecev pozneje.

Glas zvezde ne šteje vedno
Čeprav je Christiejeva v štiridesetih že uživala sloves "kraljice kriminalk" in so bralci tudi že oboževali Hercula Poirota, je pri Harper Collinsu niso vedno upoštevali, ko je bilo treba izbirati naslovnice. Collinsu se je izrecno pritožila, češ da se njena družina posmehuje srboritemu pekinezerju na naslovnici romana Herkulovi podvigi, a brez uspeha. Psiček se je na naslednji izdaji spet pojavil.

Tudi trideset let mlajša pisma razkrivajo podobne prepire okrog naslovnic. Korespondenca se večino časa drži vljudnega tona, le včasih zdrsne v jezo. Leta 1967 je pisateljica menda "v besu" nakracala dopis, potem ko je svoj novi roman videla v knjigarni, preden so ji sploh sporočili datum izdaje ali ji poslali kopijo v predogled.

A vseeno so pri založbi Harper Collins svojo prvo damo menda visoko cenili - celo tako visoko, da ji je Collins osebno leta 1953 kupil nov avtomobil, ko je videl, v kakšnem obupnem stanju je bilo njeno vozilo. Menda ji je ponujal celo jaguarja, a ga je zavrnila, češ da je "prestara za zabavo".