Novi stari roman je postavljen v čas približno 20 let po dogodkih iz zgodbe Ne ubijaj slavca. Foto: AP
Novi stari roman je postavljen v čas približno 20 let po dogodkih iz zgodbe Ne ubijaj slavca. Foto: AP
"Mislim, da obstaja le ena vrsti ljudi. Ljudje." - iz romana Ne ubijaj slavca. Foto: Reuters
Celoten pisateljičin zahvalni govor, ko je leta 2001 dobila medaljo svobode Alabame.
Čeprav je pisateljica leta 1964 dejala, da piše drugi roman, kar naj bi ji šlo "počasi, zelo počasi", namreč po prvi knjigi nikoli več ni izdala nobene. Foto: AP
Leta 2007 ji je predsednik Bush izročil medalji časti, najvišje priznanje, ki ga v ZDA lahko dobijo civilisti. Foto: Reuters

Pred kratkim odkrita knjiga je nekakšno nadaljevanje klasike To Kill a Mockingbird iz leta 1960, a v resnici je roman Go Set a Watchman, kot je Leejeva zdaj pojasnila v izjavi za javnost, nastal pred tistim, po katerem je danes slavna, in celo služil kot navdih zanj.

"V knjigi je lik Scout, ki je takrat že odrasla ženska, in meni se je zdela kar soliden dosežek," se spominja 88-letna pisateljica. "Moj urednik, ki so ga navdušili Scoutini spomini na otroštvo, me je prepričal, naj napišem roman z zornega kota mlade Scout. Bila sem novinka v pisanju, naredila sem, kar mi je bilo naročeno."

Ne ubijaj slavca je klasika ameriške literature; leta 1999 so jo v anketi zbornika Library Journal razglasili za najboljši roman stoletja. Navdih za zaplet romana in like je Leejeva črpala iz opažanj svoje družine in sosedov, pa tudi dogodka v bližini njenega domačega kraja iz leta 1936, ko je imela deset let. Roman je topel in humoren, pa čeprav se ukvarja z resnimi temami, kot sta posilstvo in rasna neenakost. Gre namreč za zgodbo o odvetniku Atticusu Finchu (očetu pripovedovalke Scout), ki brani temnopoltega moškega, obtoženega posilstva belke.

Po tem portretu rasizma na ameriškem jugu, ki je pisateljici prinesel tudi Pulitzerjevo nagrado, so posneli tudi film z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi.

Atticus Finch se vrača
V romanu Go Set a Watchman, ki je postavljen v petdeseta leta 20. stoletja, spoznamo zdaj že odraslo Scout, torej Jean Louise Finch, ki iz New Yorka v rodno Alabamo potuje na obisk k svojemu očetu, Atticusu. Knjiga se večinoma ukvarja z odnosom med hčerjo in očetom ter z njegovim svetovnim nazorom, obenem pa razgali tudi pripovedovalkin odnos do njenega rojstnega kraja, kjer so odnosi med rasama morda še bolj napeti kot v "Slavcu". Go Set a Watchman tako v življenje vrača celo vrsto likov, ki se jih spomnimo iz prejšnjega romana.

Izgubljeni in najdeni roman
Leejeva je po lastnih besedah "izgubila sled za Watchmanom", nato pa je njena odvetnica in prijateljica izvirni rokopis pripet na pretipkan rokopis "Slavca" - lani jeseni odkrila med njenimi dokumenti. "Po dolgem razmisleku in oklevanju sem roman pokazala peščici ljudi, ki jim zaupam, in vesela sem bila, da se jim je zdel vreden objave," je pojasnila Leejeva. "Osupnilo me je in navdalo s ponižnostjo, da bo roman po vseh teh letih vendarle izšel."

Roman, ki bo štel zajetne 304 strani, bo kar takoj izšel v nakladi dveh milijonov izvodov. Knjiga, ki jo bomo dobili v roke, bo menda točno taka, kakršno je Harper Lee napisala, brez kakršnih koli poznejših popravkov.

Tako kot njena slavna junakinja se je tudi Harper rodila in odraščala v Alabami. Njen najboljši prijatelj v otroštvu, pa tudi pozneje, je bil Truman Capote; leta 1959 je z njim odpotovala v Kansas in mu pomagala raziskovati umor družine Clutter, na podlagi česar je pozneje napisal kultni roman Hladnokrvno (In Cold Blood). (V slavnem filmu Capote, ki opisuje to poglavje njunega življenja, jo je igrala Catherine Keener, Capoteja pa seveda Philip Seymour Hoffman.)

V Alabamo se je po petdesetih, ki jih je preživela v New Yorku, tudi vrnila - ter se vsa nadaljnja desetletja izogibala intervjujem in javnim nastopom. Še celo Oprah Winfrey jo je skušala prepričati, da bi sodelovala pri nastajanju dokumentarca, ki so ga posneli ob 50-letnici njenega slavnega romana (leta 2010), a brez uspeha.

Zaradi vesti, ki so v zadnjih letih v medije pricurljale v povezavi z bojem okrog njenih avtorskih pravic, vemo, da zdaj živi v domu za ostarele in da jo pestijo starostne težave, med drugim pešajoč vid in sluh. Leta 2007 je preživela tudi infarkt.

Celoten pisateljičin zahvalni govor, ko je leta 2001 dobila medaljo svobode Alabame.