Razvezani jezik prinaša izbranih 85 člankov. Foto:
Razvezani jezik prinaša izbranih 85 člankov. Foto:
D. B. C. Pierre
D. B. C. Pierre se v delu Vernon Gospod Little ni ustavil pred pouličnimi izrazi, tovrstna praksa pa je značilna tudi za številne druge tuje pisatelje.
Pivo, dopolnjeno z žgano pijačo = beton. Foto: Reuters
Branko Gradišnik
Branko Gradišnik je na lastni koži že večkrat izkusil, kako je, ko pri prevajanju zmanjka pouličnih izrazov. Foto: RTV SLO

V spletnem slovarju Razvezani jezik je zbranih 85 člankov, ki so se na strani Društva za domače raziskave zbirali od leta 2004. Pri društvu so si sprva predstavljali, da se bo tako dopolnjevala frazeološka zbirka, a ker so bila gesla zelo raznovrstna, je začel nastajati slovar žive slovenščine. Okoli 350 anonimnih piscev je v dveh letih prispevalo okoli 1.200 gesel in 300 člankov, katerih jagodni izbor sta uredili Inge Pangos in Alenka Pirman.

Projekt, ki naj bi zajel pogovorni jezik

Ni zime za eskime: pove, da je nekdo sposoben delovati v ekstremnih, neobičajnih okoliščinah, saj je nanje že navajen, so mu naravne. Vir: Razvezani jezik
Besede se zbirajo še naprej; prispeva jih lahko prav vsak, ki lahko besede samo doda v slovar ali jih tudi pojasni z opisom ali s sopomenkami. Že zbrana gesla je mogoče tudi dopolnjevati in urejati, saj je projekt, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za kulturo, dolgoročen, njegov namen pa je čim bolj celovito zajeti pogovorni jezik. Slovar je narejen v tehnologiji wiki, ki omogoča prosto dodajanje novih gesel, prostor pa je našel na umetniškem strežniku Skylined.

"Očetje" projekta
Pobudniki Milan Erič, Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat, Luka Prinčič, Polona Tavčar, Darja Vuga in Jaka Železnikar, ki so razvezani jezik leta 2004 postavili na noge, pozivajo vse, naj prispevajo svoje najljubše "fraze" z razlagami po svojem okusu in naj jih ne ustavi strah, da se s slovaropisjem in proučevanjem frazeologije sicer ukvarja jezikoslovje.

S humorjem nad sporne teme
Kot so zapisali pri Društvu za domače raziskave, so zbrana gesla dokaz, da je mogoče tudi o temah, kot so smrt, seks, zavist, pijančevanje, vandalizem in nestrpnosti vseh vrst, govoriti hudomušno, ne le sovražno, kot bi kdo utegnil pomisliti zadnje čase. Pangosova pa je v predgovoru zapisala, da si v njem "brez predsodkov delajo družbo knjižni, pogovorni, žargonski, celo argojski izrazi".

Kako se neha delati štalo okrog besed
Njihovo enakopravnost med drugim utemeljuje dejstvo, da se besede izgubijo in pozabijo, če se jih ne uporablja. "Beseda, ki sta jo včeraj pogruntali muli s sosednjega dvorišča, danes hudo odmeva med mladim in jutri morebiti že odrasli nehajo delati štalo okoli nje ... in mogoče čez čas zanjo ne bo več zime v zbornem jeziku," pot besed v zborni jezik opisuje Pangosova.

Iz slovarja izposojen zapis:
"Betoniranje: izraz pomeni način za hitro doseganje stanja pijanosti. Postopek je sledeč: naročiš pivo (po želji, malo ali veliko) in žganje (recimo dvojni brinjevček). Spiješ in naročiš še enkrat isto. Ponavljaš glede na željeno stopnjo učinka. Uporabno tudi kot prva pomoč za srčne težave. Pozor pred stranskimi učinki: na stranišču se težko odločiš med obema školjkama/pisoarjema pa tudi skozi vrata gre malo teže. Nekateri pivci so kozarček žganja potopili v kozarcu piva. Temu so rekli podmornica."
Prevajalske zadrege
O potrebi po izdaji pouličnega jezika je pisal tudi prevajalec Branko Gradišnik, ki je opisal prevajalske zadrege pri prevajanju knjig, pri katerih se avtorjem roka ni ustavila pred zapisovanjem kletvic in številnih slengovskih izrazov. Tako si je moral pri prevajanju Vernona Gospoda Littla pomagati na najrazličnejše načine, najprej - da je besede sploh razumel, nato - da je našel ali skoval slovenske (vsaj približne) ustreznice.

Prevajalec "se je znašel pred težavno nalogo: kako iz jezika, v katerem so se 'štiričrčne' besede - npr. fuck, cunt, dick, shit itn. - že udomačile znotraj konteksta knjižnega, ustrezno prenesti to izrazno bogastvo v jezik, ki se v svojem knjižnem kontekstu otepa ne le tovrstnih izrazov, ampak praviloma tudi drugih sodobnih ljudskih besednih prvin, češ da ne sodijo v standardno, normirano slovenščino, ker so simptom bodisi amerikanizacije bodisi južnjaštva," opisuje osnovno zadrego Gradišnik, ki je opozoril tudi na okostenevanje slovenščine, ki bi se mu lahko uprli prav s črpanjem in kategoriziranjem besed z ulice.