Robert Frost ob Wallaceu Stevensu in T. S. Eliotu velja za enega največjih ameriških pesnikov 20. stoletja. Foto:
Robert Frost ob Wallaceu Stevensu in T. S. Eliotu velja za enega največjih ameriških pesnikov 20. stoletja. Foto:
Joyce Carol Oates se že vrsto let omenja kot zelo verjetna kandidatka za Nobelovo nagrado za književnost. Foto: EPA
Ena izmed največkrat navajanih misli iz Frostove poezije gre nekako takole: "Dve poti sta se v gozdu razšli in jaz, / jaz sem izbral manj izhojeno - in to je bilo tako pomembno."

Ameriška pisateljica Joyce Carol Oates je prijatelje in sorodnike pesnika Roberta Frosta razjezila s kratko zgodbo, v kateri štirikratnega Pulitzerjevega nagrajenca prikaže kot napihnjenega suroveža. Nekaterim se njeno pisanje seveda zdi "nezaslišan napad" na človeka, ki je umrl pred več kot petdesetimi leti.

Lovely, Dark, Deep je zgodba o mladi, naivni novinarki Evangeline Fife, ki se leta 1951 odpravi intervjujat 77-letnega Frosta, takrat pesnika na vrhu svoje akademske in javne slave, povzema The Guardian. Ko prispe k njemu domov, Frost drema na verandi; "njegov trup je napenjal srajco kot velikansko vime, iz poletnih hlač so molela mesena stegna, podobna tistim pri ženskah v srednjih letih". Ko se nekaj časa pogovarjata in Evangeline, ki si je okrepila samozavest, začne postavljati drznejša vprašanja, ta izzovejo jezen izbruh pesnika, ki razkrije precej neprivlačen značaj.


Oatesova si v zgodbi, ki je izšla v novembrski številki revije Harper's Magazine, Frosta zamisli kot arogantnega šovinista in rasista, ki za ameriške staroselce pravi, da "so na evolucijski lestvici bližje živalim kot nam", svojo sogovornico pa v zadrego spravi s: "Častitljivega gospoda Frosta ste v Bread Loaf prišli intervjujat z enim samim parom hlačk?!". V zgodbi se pojavijo tudi (resnične zgodovinske osebnosti) Frostova žena Elinor, sestra Jeanie ter hčerke Lesley, Marjorie in Carol. V zgodbi se prej plašna novinarka počasi postavi na lastne noge in arogantnega starca na koncu tudi (verbalno) porazi.

Razglednice ruralne pokrajine
Frosta literarna zgodovina danes časti predvsem zaradi njegovih upodobitev Nove Anglije 20. stoletja, zelo spoštovana javna osebnost pa je bil tudi že za časa življenja - ne nazadnje je bil dobitnik kar štirih Pulitzerjevih nagrad. Pesnikov 86-letni vnuk, John Cone, je zdaj pisateljico obtožil, da "se skuša okoristiti s spominom na njegovega dedka", pesnikov biograf William Pritchard, avtor knjige Frost: A Literary Life Reconsidered, pa je pisanje za New Republic označil kot "popolnoma nezaslišano in precej neokusno".

Vse je samo fikcija!
Oatesova na kritike odgovarja s kratko opombo pod zgodbo, češ da gre za "fiktivno delo, ki temelji na (omejeni, selektivni) zgodovinski raziskavi".

Dejstvo je namreč, da se je interpretacija Frostove biografije skozi leta spreminjala. Leta 1977 je Frostov nekdanji prijatelj Lawrence Thompson izdal biografijo v treh delih, v kateri je namignil, da je bil pesnik veliko bolj neprijetna oseba, kot se večina ljudi zaveda, pravzaprav kar vase zaverovan egomanijak.

Oatesova pa je sicer stara znanka literarnih "škandalčkov": še letos je z nizom tvitov, v katerih je potegnila povezavo med "kulturo posilstva" in islamom, na Twitterju sprožila pravi vihar.