Knjige
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 9 glasov Ocenite to novico!
Ivan Tavčar
Simpoziju bo sledil izid zbornika s pomembnim doprinosom k poznavanju slovenske zgodovine. Publikacija se bo dotaknila njegovega političnega delovanja, saj je sodil med vodilne politike kranjske liberalne Narodno napredne stranke vse do razpada Avstro-Ogrske. Predstavila bo tudi tedanje gospodarske razmere in kulturno stvarnost, poleg tega bo kritično ovrednotila njegovo literarno ustvarjanje. Foto: Wikipedia
Ljubljana 1918
Ljubljana je tudi v težkih časih prve svetovne vojne po Tavčarjevi zaslugi nadaljevala relativno normalno življenje.
Franja Tavčar
Zbornik bo spregovoril še o pisateljevi ženi Franji Tavčar (na sliki, 1868-1938), ki je sodila med najpomembnejše osebnosti tedanjega slovenskega ženskega gibanja, ter o Tavčarjevem sinu Igorju Tavčarju (1899-1965), zdravniku, profesorju in predstojniku interne klinike ljubljanske Medicinske fakultete. Foto: Wikipedia
VIDEO
Vsestranski pogled na Iva...

Dodaj v

Še neznani Tavčar - politični mislec, svetovljan, gospodarstvenik

V Ljubljani poteka simpozij o Ivanu Tavčarju
2. marec 2011 ob 12:27,
zadnji poseg: 2. marec 2011 ob 21:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

V organizaciji Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU je v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani potekal mednarodni posvet o pisatelju, odvetniku, politiku in časnikarju - in ljubljanskem županu - Ivanu Tavčarju.

Namen simpozija je vsestransko osvetliti delo priljubljenega ljubljanskega župana, ki je funkcijo opravljal med letoma 1911 in 1921.

Priljubljenost Tavčarja kot župana lahko razložimo z okoliščinami njegovega županovanja, je prepričan zgodovinar, literarni zgodovinar in publicist Igor Grdina. "To je bil čas stiske, čas prve svetovne vojne, in Tavčar je v tem času pokazal izjemno zavzetost."

"Ljubljana je v teh težkih časih živela precej normalno življenje," trdi Grdina, ki je simpozij odprl z referatom Ivan Tavčar in njegov čas.

Le od visokoletečih idej se ne da živeti
Presežek simpozija pa je odkritje Tavčarja kot gospodarstvenika. To temo je odprl zgodovinar Žarko Lazarević z referatom o Tavčarju in izgubljenem Bogu, v katerem je razmišljal o presekih med takratnimi političnimi boji, literaturo in kapitalizmom. Tavčarjeva podjetniška pot - imel je odvetniško pisarno v Ljubljani - je bila temelj za njegovo kulturno in politično udejstvovanje, saj mu je omogočala materialno neodvisnost.

V prispevku je Lazarevića zanimala Tavčarjeva vloga v oblikovanju pogledov na slovenski kapitalizem. Osredotočil se je na polemiko o zadružništvu konec 19. stoletja, kjer so se pokazala povsem različna pojmovanja kapitalizma. Ta polemika se je zavlekla še v prvo desetletje 20. stoletja. Tavčar je v njej zavzel elitistično pozicijo in v ospredje postavil individualizirani kapitalizem zasebnih podjetnikov ter njihovih interesov, je dejal Lazarević.

Ne gre ga odpisati kot "preprostega" romantičnega realista
Pri Tavčarju je še marsikaj neodkritega, opozarja Grdina. Problematična je tudi njegova umestitev v literarno zgodovino, ki je "nekako zadregarska." Velikokrat se ga odpravi kot nekoga na poti iz romantike v realizem, ne smemo pa pozabiti na njegove secesijske oblikovalne ideale, na njegovo miselnost, ki je tipično srednjeevropska, tudi dunajska, v kateri se pojmuje smrt kot vrhunec življenja, pravi Grdina. Kot primer je navedel njegovo Cvetje v jeseni in V Zali.

Na simpoziju bodo sodelujoči osvetlili še mnoge vidike Tavčarjevega življenja in dela, med drugim njegovo parlamentarno delovanje od leta 1889 v Ljubljani in na Dunaju. Tavčar tvori s Franom Šukljetom in Ivanom Hribarjem "veliko trojico slovenskega klasičnega liberalizma", je v svojem referatu omenil zgodovinar Andrej Rahten.

Tuji in domači predavatelji
Hrvaški zgodovinar Stjepan Matković bo med drugim predstavil povezave Tavčarja in takratnih hrvaških politikov, njegovo vlogo v prvi svetovni vojni pa bo osvetlila zgodovinarka Pavlina Bobič. Milena Mileva Blažić bo predstavila podobo otroka, kot jo zarisujejo njegova besedila, simpozij pa bo zakrožila rusistka in slovenistka Neža Zajc s premislekom o njegovi poetiki in pesniški obliki.

Prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki bo izšel predvidoma do novembra.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
svatne
# 11.03.2011 ob 17:40
16. oktobra je cesar Karl dal na mizo Manifest, ki je preurejal habsburške dežele in določil, da si izvolijo narodne svete po etničnem ključu, ter da se lahko svobodno združujejo in razdružujejo. Dežele z večinsko nemškim prebivalstvom so takoj (21. oktobra) razglasile svojo združitev v Nemško Avstrijo, Korošec pa je namesto da bi slovenske dežele ravnale enako, na ustavni akt, ki je končno uresničeval stoletno prizadevanje za Zedinjeno Slovenijo, pljunil in pognal svoje Slovence v balkanske morije, ki so trajale do konca 20. stoletja in vzele Slovencem polovico teritorija, polovico ljudi, dve tretjini nacionalnega bogastva, nacijo zreducirale v izumirajočo manjšino v štirih tujih državah in zradirale evropskost naroda, ki je tisoč let soustvarjal vrhunsko civilizacijo na Planetu. Avstrijske dežele, ki so se na podlagi Manifesta združile v Avstrijo, so še danes skupaj v Zvezni republiki Avstriji, ki manifestira kako trdna ustavnopravna podlaga je Karlov Manifest - saj ga niti kolaboracija z norim nacističnim malarjem ni razvrednotila in se je Dunaj nanj skliceval, ko je terjal obnovo Avstrije - Slovenci pa smo iz ostanka ostankov po skoraj stoletju uničevanja sestavili nekaj, kar pobesnelo izrabljajo koristolovci vseh sort, Slovenci in njihova tisočletna državnost in kultura pa dokonočno izginjajo.
polzaliva
# 02.03.2011 ob 14:51
Še neznani Tavčar - politični mislec, svetovljan, gospodarstvenik

Kaj bomo šli na Koroško, saj še za Kranjce nimamo dovolj hrane.
Arnolfus1
# 02.03.2011 ob 12:43
Ko je Ivan Tavčar leta 1883 obiskal Zagreb, se je tam opredelil za alpskega Hrvata.

Kdor zanika svoj rod, zame ni vreden stavka na teh portali, kaj šele, da organizira neke okrogle mize sam SAZU.

Narodni izdajalec.
Kazalo