Priletni, a živahni pisatelj je med obiskom v Ljubljani pokazal navdušenje nad zvenom slovenskega prevoda, iz katerega je odlomek prebral igralec Pavle Ravnohrib, češ da je slišati bolje kot izvirnik, in izrazil zanimanje za poglavje slovenske zgodovine, povezane z njegovim narodom (beseda je seveda tekla o habsburškem cesarju Maksimiljanu in njegovi
Priletni, a živahni pisatelj je med obiskom v Ljubljani pokazal navdušenje nad zvenom slovenskega prevoda, iz katerega je odlomek prebral igralec Pavle Ravnohrib, češ da je slišati bolje kot izvirnik, in izrazil zanimanje za poglavje slovenske zgodovine, povezane z njegovim narodom (beseda je seveda tekla o habsburškem cesarju Maksimiljanu in njegovi "mehiški avanturi"). Foto: Ana Jurc

Sreča ni dobro izhodišče za pisanje literature. V španščini je znal samo Pablo Neruda napisati dobro pesem na primer o jedi, ki mu je bila zelo všeč.

J. E. Pacheco
Načelo užitka je izšlo leta 1972, leto pozneje pa je avtor zanj prejel nagrado Xavierja Villaurrutie za pripovedništvo. Foto: Založba Tuma

Laura Emilia Pacheco, literatova hčerka, je za mehiške medije potrdila, da je oče umrl "zelo mirno" in za posledicami srčnega napada; še pred tem je bil v soboto hospitaliziran, ker si je v nesrečnem padcu menda resno poškodoval glavo.

Leta 2009 - torej tistega leta, ko je tudi obiskal Slovenijo - je Pacheco prejel tudi nagrado Cervantes, najvišje literarno priznanje v špansko govorečem svetu; žirija ga je takrat v svoji utemeljitvi opisala kot "izjemnega pesnika vsakdanjega življenja, z globino in svobodo misli, ki mu omogočata ustvarjanje lastnega sveta, z ironično distanco od resničnosti, kadar je ta potrebna, in jezikovno rabo, ki je ... neoporečna".

Pacheca se bodo spomnili tudi na 3. programu, radiu ARS. Oddaja Literarni nokturno bo tako v torek, 28. 1., ob 19.00 na 3. programu in ob 23.05 na 1. programu posvečena njegovemu delu Kremplji.

Še posebej priljubljen je bil v domovini, kjer je veljal za silno skromno in prizemljeno osebnost. V slovenščino ga je prevedla Tina Malič; pod naslovom Načelo užitka (Založba Tuma) se skriva šest kratkih zgodb in kratek roman, po katerem je knjiga (sicer iz leta 1972) dobila naslov.

Poglobljen, ne pa tudi obsežen opus
Pacheco, ki ni bil le pisatelj, ampak tudi pesnik, prevajalec in akademik, se ni mogel pohvaliti z velikanskim opusom. To je bilo posledica zavestne odločitve: "Moj založnik je hotel Načelo užitka objaviti posebej, preostale zgodbe pa v ločeni knjigi. V to nisem privolil, ker nočem, da izhaja toliko mojih knjig. Če bi imel pri svoji starosti sedemdeset izdanih knjig, kdo bi jih bral? Če me kdo vpraša, katero zbirko Pabla Nerude priporočam, ne vem, ker jih je kakšnih osemdeset. Toliko jih doma sploh nimam kam dati. Jorge Luis Borges in Juan Rulfo sta na primer izdala veliko manj – kar obenem pomeni tudi, da lahko v nekaj dneh branja postaneš poznavalec njunega opusa," je pred malo manj kot petimi leti povedal v Ljubljani, na literarnem večeru, ki se ga je udeležilo le nekaj deset ljudi.

Sicer je bil tudi avtor del Las batallas en el desierto (Bitke v puščavi), El viento distante (Oddaljeni veter) in La sangre de Medusa (Meduzina kri), znan pa je tudi po pesniških zbirkah Los elementos de la noche (Elementi noči, 1963) in El silencio de la luna (Lunin molk, 1994). Zanjo je prejel nagrado Joséja Asuncióna Silve za najboljšo pesniško zbirko v španskem jeziku med letoma 1990 in 1995.

Svojega literarnega uspeha in priznanj kljub vsem dosežkom nikoli ni mistificiral. "Bryce Echenique (Alfredo Bryce Echenique, perujski pisatelj, r. 1939, op. n.) je v svoji recenziji knjige zapisal, da Načelo užitka uporabi dva izmed glavnih postopkov romana 18. in 19. stoletja: dnevnik in pismo," je še razložil v Ljubljani. "Težava s kritikami je samo v tem, da je človek pogosto v skušnjavi, da bi se strinjal z njihovimi sklepi: 'Ja, seveda sem namenoma uporabil ta in ta postopek.' Pa sploh nisem imel pojma!" je bil iskren.

Sreča ni dobro izhodišče za pisanje literature. V španščini je znal samo Pablo Neruda napisati dobro pesem na primer o jedi, ki mu je bila zelo všeč.

J. E. Pacheco