Vaša ocena: 
Ocena 4,4 od 14 glasov
Ocenite to novico!
| V tej deželi sem bil vedno mož brez vsakega čina, nikoli nisem bil na avtoritativnem položaju in nikoli nisem dobil nobene nagrade. | ||
| Kurt Vonnegut | ||
Na svojem domu na Manhattnu je v 85. letu starosti umrl Kurt Vonnegut, cinični mož, ki je bil vzor celi generaciji mlajših ameriških pisateljev.
Pisatelj je po prijateljevih besedah umrl za posledicami padca pred nekaj tedni, v katerem si je poškodoval možgane. V literarno zgodovino se je Vonnegut zapisal predvsem z romani Klavnica pet (Slaughterhouse-Five), Mačja zibka (Cat's Cradle), Zajtrk prvakov (Breakfast of Champions) in Zaporniški tič (Jailbird), pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. Predvsem v šestdesetih in sedemdesetih je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije.
Težko prisluženi navdih
Ozračje absurda in katastrofičnosti, ki preveva Vonnegutov opus, je pisatelj črpal iz lastnih izkušenj. Pri devetnajstih letih je postal nemški vojni ujetnik in preživel je bombardiranje Dresdna. Iz njegovih vtisov o vojni se je rodil roman Klavnica pet, ki je ob izidu leta 1969 sprožil vrsto primerjav druge svetovne s takrat aktualno vietnamsko vojno, nekatere knjižnice in knjigarne pa so jo zaradi spolno eksplicitne vsebine in grobega jezika črtale iz svoje ponudbe. Knjiga je kljub temu danes obvezno domače branje večine ameriških univerzitetnih študentov.
Sam sebi najhujši sovražnik
Po izidu Klavnice pet je pisatelj zapadel v globoko depresijo in se zaobljubil, da ne bo nikoli več pisal. Leta 1984 si je s koktajlom uspavalnih tablet in alkohola celo skušal vzeti življenje.“V tej deželi sem bil vedno mož brez vsakega čina, nikoli nisem bil na avtoritativnem položaju in nikoli nisem dobil nobene nagrade,” je svoje mesto v ameriški literaturi še vrsto let kasneje črnogledo opisal Vonnegut.
V resnici so mu nekateri kritiki pripisovali izum novega sloga pisanja (zanj so bili značilni dolgi, zapleteni stavki, polni klicajev in ležečega tiska), drugi pa so ga obtoževali inkoherentnosti ter recikliranja vedno istih likov in tem.
V sodobni Ameriki je videl vzporednice s fašizmom
Vonnegut je bil aktiven tudi na stara leta: lani je izdal odmevno zbirko esejev A Man Without a Country (Mož brez dežele), v kateri se je brez usmiljenja lotil ameriške vladajoče elite. O predsedniku Bushu in njegovih svetovalcih je Vonnegut mirno trdil, da so “prirojeno defektna človeška bitja brez vsake vesti”. ZDA naj bi bile po zaslugi svojih voditeljev v svetu tako osovražene in strah vzbujajoče, kot je bila nekoč nacistična Nemčija. “Milijone ljudi smo razčlovečili samo zaradi njihove verske in rasne pripadnosti. Ubijamo, mučimo in zapiramo jih, kakor nam pač pade na misel,” je v intervjuju za britanski časopis Telegraph Bushevo vlado napadel pisatelj.
Ne bo veliko zamudil ...
Glede na trenutni položaj na svetu je bil Vonnegut prepričan, da bo človeštvo najpozneje v petih letih doživelo ekološko katastrofo, najpozneje v stotih pa bo celotna rasa počasi začela ugašati.
A. J.
V ameriških branjih postmoderne poznamo pretežno non-fiction literaturo in znanstveno fantastiko - slednjo je počlovečeno izpisoval Kurt Vonnegut. Na svojem domu na Manhattnu je v 85. letu starosti (11. aprila 2007) umrl Kurt Vonnegut, avtor briljantnega pripovednega sloga, vzor generaciji mlajših ameriških pisateljev....- pisatelj Kurt Vonnegut je po prijateljevih besedah umrl za posledicami padca pred nekaj tedni, v katerem si je poškodoval možgane. O, saj smo brali, ne res, dela: romane Klavnica pet (Slaughterhouse-Five), Mačja zibka (Cat's Cradle), Zajtrk prvakov (Breakfast of Champions) in Zaporniški tič (Jailbird), enako tudi sarkastično, tipično vonnegutsko dramatiko, eseje in kratko prozo. Seveda ni spadal Kurt Vonnegut med "znane" pisatelje, saj si ni nikoli prizadeval za - slavo, v čemer je tipični nasprotnik nekaterih slovenskih proznih nagrajenih piscev, ki so sposobni dušo hudiču prodati za uspeh in si najdejo vselej dobre zveze in širijo lažni blišč... Kurt Vonnegut je bil tudi pacifist - po svojem osebnem, ne pa zgolj po kakem "politiš" prepričanju - .“V tej deželi sem bil vedno mož brez vsakega čina, nikoli nisem bil na avtoritativnem položaju in nikoli nisem dobil nobene nagrade,” in vendar je "to deželo" premagal, kakor jo je nekdaj premagal tudi irski pisatelj James Joyce na drugi strani Atlantika... Prejel pa je vendarle nagrado za najboljšega pisatelja zvezne države New York.
Literatura Kurta Vonneguta je kurto prisrčna. Seveda je pisatelj tudi politično izjavno kot civilni družbenik vsekakor - pretiraval... - podobno tudi ameriški verski voditelji, podobno tudi cerkvena duhovščina v zoprvanju vojni in v Božjem zavzemanju za mir... Meni osebno je pomenil Kurt Vonnegut osebnega svobodnjaka, ki je odrinjen drzno pisal in uspeval domišljijsko ustvariti posebne virtualije... - knjiga A Man Without a Country je postala prodajna uspešnica... izdana leta 2005, ko je zbral eseje v omenjeno tržno uspešnico Mož brez države /A Man Without A Country, ki jo je avtor komentiral kot »zdravico dobrega šampanjca ob koncu življenja«,
- sicer se je z izdajo svoje zadnje novele Časotresk odločil, da bo "prenehal s pisanjem" - kdo med resnimi pisatelji ni zašel kdaj v krizo? -, ko bi se odpovedal urejeni pisavi znanstvene fantastike. Nazadnje je še Kurt Vonnegut pisal za revijo In These Times, med drugim svojevrstno živahne, kakor protestne kritike na Bushevo predsedovanje, a tudi lahkotnejše teme, kot je izlet na pošto.
Ameriška literatura se spet pojavlja - tudi v slovenskih razmerah, kjer je bil po svoje Kurt Vonnegut kot sodobni ameriški pisatelj le dovoljen, saj je nasprotoval kot fantast realnega tipa slehernemu vojaštvu in vojni... Protivojni tipi nismo brusili nožev za Klavnico pet... Nismo se znašli v nebesih kot zlikovci - skupaj z žrtvami... In kaj je naš, slovenski - Zajtrk prvakov? Kurt Vonnegut je bil med drugim tudi predavatelj na delavnici Iowa Writers' Workshop, na Harvardski univerzi in na Kolidžu mesta New York (New York City College) - kot mentor je pomagal pri pisanju, podobno kot pri nas Lojze Kovačič, le za primer. - Ko se je Kurt Vonnegut preselil v Barnstable, Massachusetts, se je poročil z Jane Marie Cox, toda že leta 1970 sta se oddaljila, šele 1979 pa uradno ločila; od leta 1970 do 2000 je na Manhattanu živel s fotografinjo Jill Krementz, s katero se je po ločitvi s prvo ženo tudi poročil - Jill Krementz je zdaj vdova po tem fantastičnem možu in velikem pripovedniku.
Divjaštvo civilizacije se je ponekod in globalno na površju puhlih odnosov tudi spridilo - pisatelji, kot je bil Kurt Vonnegut, so tako divjaštvo brž diagnosticirali, saj jim je zlezlo pod kožo. Pripovedni pogum se je mešal ponavadi z znanstveno fantastičnimi zamislimi in s črnimi napovedmi - podobno je pred leti zaton bele civilizacije kakor predvideval literarni teoretik in komparativist Dušan Pirjevec - Ahac, ko je bral ameriške apokaliptične avtorje ter jih pozorno komentiral, češ da se bo treba odreči tudi rojevanju in degenerativnosti... A bo kaj povedal, pisatelj Kurt Vonnegut, ko bo pomežiknil z nebes, ki so tudi lahko - krvavo mesena?
O Kurtu Vonnegutu - bomo še kaj slišali? Nekaj iz bibliografije Kurta Vonneguta:
Player Piano (1952) (izdano kot Utopia 14 (1954), v ponovni izdaji pa Player Piano, 1966)
Sirene s Titana (The Sirens of Titan) (1959)
Mother Night (1961)
Mačja kletka (Cat's Cradle) (1963)
God Bless You, Mr. Rosewater ali Pearls before Swine (1965)
Klavnica pet ali Otroška križarska vojna: Dolžnostni ples s smrtjo (Slaughterhouse Five ali The Children's Crusade: A Duty-Dance With Death) (1969)
Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek (Breakfast of Champions; ali Goodbye Blue Monday) (1973)
Slapstick (1976)
Jetniški tič (Jailbird) (1979)
Deadeye Dick (1982)
Galápagos (Galápagos: A Novel) (1985)
Bluebeard (1987)
Hokus Pokus (Hocus Pocus) (1990)
Čaostresk (Timequake) (1997)
A Man Without A Country (2007)
Vladimir Gajšek