V Centru za poezijo Tomaža Šalamuna so se sprehodili
V Centru za poezijo Tomaža Šalamuna so se sprehodili "čez Šalamunove glasbene, intergalaktične in medjezikovne pokrajine". Foto: JSKD
Tomaž Šalamun je nekoč dejal, da "je jezik najnevarnejša droga". Foto: JSKD

Idejna zasnova in režija pesniškega večera je bila v rokah Maje Gal Štromar, Jasne Žitnik in Andreje Marinčič, ki so pripravile "sprehod po jezikovnih pokrajinah" pesnika Tomaža Šalamuna. Ta je nekoč izjavil, da "je jezik ena najnevarnejših drog". Za glasbo je poskrbel Andrej Marinčič, za vokal pa Jasna Žitnik.

"V morju poezije je bilo težko izbrati, a to, kar smo izbrali, sega od Pokra pa do najnovejših pesmi," je za TV Slovenija pojasnila Gal Štromarjeva in nadaljevala, da so poskušali zaobjeti tako časovni kot zvočni in pomenski prerez Šalamunovega opusa.
Šalamun je v 60. letih prejšnjega stoletja prav s pesniško zbirko Poker poskrbel za formalno-estetski prelom v slovenski liriki, v desetletjih, ki so sledila, pa pustil neizbrisno sled na pesniškem podiju sveta. Spada med najpomembnejše osebnosti vzhodnoevropske literarne avantgarde. Njegova zasebna knjižnica, ki jo je javnosti v uporabo lani zaupala Metka Krašovec, tako živi z verzi avtorja, ki je pesniško govorico izpostavil tudi svetu zunaj tradicionalnih poetičnih konvencij, je v prispevku dejala Nina Jerman.
Organizatorji so v vabilu na dogodek izpostavili citat Miklavža Komelja, ki pravi: "Šalamun je vedno potreboval ogromne prostore; ne samo čezoceanskih in medcelinskih daljav, ampak intergalaktične. In medjezikovne. Če danes lahko rečem, da je Tomaž Šalamun eden največjih pesnikov svojega časa na svetu, to sploh ni poskus nekakšnega ocenjevanja, ki bi bilo smešno, ampak izraz spoznanja, da je s svojim pisanjem na svetovni ravni vzpostavil neki nov način obstajanja poezije … Šalamun je dosegel najvišjo stopnjo, da resnično vprašanje ob njegovi poeziji ni, kaj si kdo misli o njej, ali je nekomu všeč ali ne, ampak samo to, ali jo vzdržimo ali je ne vzdržimo. Ljubezen, o kateri govori Šalamun, je prav to vzdržanje … Izbruh njegove poezije je bil za slovenski prostor sam po sebi pomembnejše politično dejanje, kot bi bila kakršna koli politizacija. Njegove pesmi niso samo zahtevale drugačne mentalne klime, ampak so jo, ko so bile tu, s svojim novim jezikom že vzpostavljale - in so s tem nepovratno spremenile ves prostor na vseh ravneh. Zgodovina, ki ga je resnično zanimala, je bila zgodovina svetlobe - in njegova metoda je Metoda angela."

Večer Šalamunove poezije
Večer Šalamunove poezije