"Nagovarja te po tihem, a dotakne se te zelo globoko. Velikokrat te gane. Pravzaprav je to svet, v katerem bi si vsi želeli živeti." Tako svet Muminov opisuje Irena Matko Ukan iz Mladinske knjige in obenem svetuje, da je posebno doživetje prebirati ga sam in tiho. Tove Jansson, ki je prebivala na otoku v finskem zalivu, kjer so jo obkrožali hišica, pristan za čoln, nekaj grmovja, družba

družine in življenjske sopotnice, je prvo zgodbo o Muminih pisala med drugo svetovno vojno, izšla pa je leta 1945. V zgodbi se na neki način odraža tudi upor proti dogajanju v svetu, pojasnjuje Irena Matko Ukan, ki pisateljico opisuje kot zanimivo in odprto.
Tove Jansson je izhajala iz umetniške družine, v kateri so veljale vrednote, ki jih je vpeljala tudi v svet Muminov. Gre za bitja, ki malo spominjajo na nilske konje, s številnimi drugimi prebivalci Mumindola pa živijo v svetu, v katerem igra zelo pomembno vlogo narava. Ta vsak dan nudi številne pustolovščine in tudi nevarnosti, predvsem pa lepoto in mir.
V Ljubljani vabijo na Mumindan
Sto let rojstva Muminmame - sama sicer z vzdevkom ni bila zadovoljna, saj je poudarjala, da je več kot to - mineva v soboto, v Sloveniji pa se bodo zaznamovanju jubileja pridružili 6. septembra, ko bo v prestolnici potekal pravi Mumindan. Vrhunec proslave se bo po besedah glavne urednice založbe Sanje Tjaše Koprivec dogajal pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Dogajanje pred LGL-jem ali v knjigarni Zvezdica Zaspanka bodo zaznamovale ustvarjalne delavnice za najmanjše in malo večje otroke, "in nazadnje bomo vzklikajoč pospremili v nebo 100 balonov, pa menda bo takrat zadišalo tudi po torti", napoveduje.

Pisateljice se bodo isti dan spomnili tudi v Kinodvoru, kjer bodo predvajali celovečerni animirani film Mumini lovijo komet ter odprli razstavo natečaja za otroke, dogodka pa se bo udeležil tudi finski veleposlanik.
Organizatorji napovedujejo več založniških projektov. Če so v Skandinaviji Mumini klasika, pa so bili po besedah Matko Ukanove pri nas nekako bolj priljubljeni v času, ko je izšel Čarodejev klobuk, saj so takrat na televiziji predvajali tudi risano serijo. "Odločili smo se, da je skrajni čas, da poskusimo mumine bolj zares predstaviti tudi v Sloveniji," je poudarila.
Podobnih misli je direktor Sanj Rok Zavrtanik, ki je v bližnji prihodnosti napovedal izdajo dveh stripov o Muminih - Mumin se zaljubi ter Mumin in morje - pozneje pa še nadaljnje izdaje. Vsi sodelujoči v projektu so izrazili tudi željo, da bi prevedli vse njene zgodbe o Muminih.
Trenutno lahko v slovenščini prebiramo knjige Zima v Mumindolu, Čarodejev klobuk, Vražja kresna noč, Komet prihaja ter Nevidni otrok in druge zgodb. Prevod prvih treh podpisuje Darinka Soban, drugi dve pa Nada Grošelj. O svetu Muminov je Tove Jansson pisala do leta 1970, zraven pa tudi več del za odrasle. V slovenskem prevodu je dosegljiva Poletna zgodba.