Leta 1947 je izšlo pisateljevo prvo delo Dark Carnival, že tri leta pozneje pa je Ray Bradbury ljubitelje znanstvene fantastike pritegnil s kratkimi zgodbami Marsovske kronike. Foto: Reuters
Leta 1947 je izšlo pisateljevo prvo delo Dark Carnival, že tri leta pozneje pa je Ray Bradbury ljubitelje znanstvene fantastike pritegnil s kratkimi zgodbami Marsovske kronike. Foto: Reuters

Znanstvena fantastika je sijajen način pretvarjanja, da pišemo o prihodnosti, ko v resnici napadamo bližnjo preteklost in sedanjost.

Ray Bradbury
Ray Bradbury
Kot pisec znanstvene fantastike ne želim napovedovati prihodnosti, ampak jo včasih preprečiti, je nekoč dejal Ray Bradbury. Foto: Reuters

To je le del zares obsežnega opusa romanov, zbirk kratkih zgodbo, dram ter filmskih in televizijskih scenarijev, pod katere se je podpisal v dolgi karieri, ki je segala tja do štirideset let. "Vplival je na številne umetnike, pisatelje, učitelje in znanstvenike, vedno je tako ganljivo in pomirjujoče slišati njihove pripovedi," je ob izgubi dedka povedal Danny Karapetian.
Ray Bradbury se je rodil v Illinoisu in se že kot najstnik z družino preselil v Los Angeles. Potem ko je opustil šolanje, se je nekaj časa preživljal s prodajanjem časopisov, prosti čas pa posvetil pisanju, ki se je kmalu obrestovalo. V štiridesetih letih so mu objavili prve kratke zgodbe, ki so jih lahko prebirali bralci revij, kot so Weird Tales, Astounding Science Fiction in Captain Future.
Leta 1947 je izšel njegov prvenec Dark Carnival, tri leta pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb Marsovske kronike med bralci znanstvene fantastike postal obvezno ime. V zgodbah je opisoval Zemljane, ki kolonizirajo in neusmiljeno izkoriščajo danosti Marsa. Z Marsovskimi kronikamii je pisatelj, čigar opus sicer obsega več kot 500 del, tudi pomembno prispeval k popularizaciji znanstvene fantastike.

Bojmo se družbe, ki ne zna brati
V družbi, ki si jo je zamislil v svojem najslavnejšem delu Fahrenheit 451 iz leta 1953, njegovih knjig, pravzaprav tudi del kogar koli drugega ne bi smeli brati. Naslov Fahrenheit 451 se nanaša na temperaturo, ob kateri se papir spontano vžge, Bradburyjeva knjiga sodi med tista neverjetno vizionarska dela. V opisani nerazgledani družbi prihodnosti, kjer so knjige prepovedane, zažigajo pa jih 'gasilci', so namreč vsi zasvojeni z gledanjem trapastih serij na malih zaslonih, vsakdo pa je tudi lastnik nekakšnih slušalk, ki mu predvajajo glasbo in dnevne novice. Vendar prihodnosti ni želel napovedati, je nekoč pojasnil, ampak jo včasih preprečiti.

Štiri leta nazaj je Bradbury dejal: "Če znaš brati, dobiš celovito življenjsko izobrazbo in veš, kako voliti v demokraciji. Če pa ne znaš brati, ne veš, kako bi se odločil. To je tisti pomemben vidik naše države - smo demokracija bralcev in tako bi moralo tudi ostati."

Neverjetna domišljija je Bradburyja približala tudi svetu filma. Napisal je scenarij za film Moby Dick Johna Hustona in zgodbe za številne tv-serije, kot so Suspense, The Alfred Hitchcock Show in Območje somraka. Čeprav vseskozi zazrt v prihodnost, pa novih vrst tehnologije ni sprejemal odprtih rok. Medmrežje je imenoval za prevaro, ki so jo zakrivila računalniška podjetja, o videoigrah je dejal, da so izguba časa za ljudi, ki nimajo ničesar pametnejšega početi.

"Njegova dediščina živi v monumentalnem opusu knjig, filmov, televizijskih in gledaliških del, še pomembneje pa v mislih in srcih vsakogar, ki ga je prebiral. Brati ga je namreč pomenilo poznati ga," je še dejal vnuk Danny Karapetian. Z ženo Marguerite McClure, ki je umrla 2003, sta imela štiri hčerke.
Neutruden zapisovalec zgodb
Znanstvena fantastika, ki jo je oplemenitil s precejšno literarno spretnostjo, ga je spremljala od malih nog in z njim ostala vse do starih let, ko je še vedno vsak dan zapisal kakšno novo zgodbo. "V življenju mi je bilo v veliko veselje zbuditi se in odhiteti do pisalnega stroja, potem ko me je prešinila ideja," je dejal ob praznovanju 80. rojstnega dne.

Znanstvena fantastika je sijajen način pretvarjanja, da pišemo o prihodnosti, ko v resnici napadamo bližnjo preteklost in sedanjost.

Ray Bradbury