Rojen je bil v švedskem mestu Västerås, študij je nadaljeval na Univerzi v Uppsali in na kolidžu Magdelene v Oxfordu ter doktoriral iz teoretične filozofije. Njegovo življenje je zaznamovala selitev v Združene države Amerike, kjer je živel od leta 1982 do 2003. Na teksaški univerzi v Austinu je predaval na oddelku za germanske študije in filozofijo. Zadnjih 13 let je preživel na rodnem Švedskem.

Poezijo, romane, kratke zgodbe, kritične eseje in članke je pisal od poznih 50. let 20. stoletja. Njegova dela so prevedena v 15 jezikov. Med najbolj znanimi je The Death of a Beekeeper (1978), v katerem je tematiziral agonijo bolezni, saj naslovni čebelar umira zaradi raka, s strukturo dela, ki sledi čebelarjevim zapisom, pa sledi tako njegovemu vsakdanjemu življenju, spominom in imaginaciji. V njej se tudi ves čas ponavlja protagonistov moto: "Nikoli ne obupamo. Vedno začenjamo znova."

Bil je med nominiranci za Nobelovo nagrado za literaturo, za svoje delo pa je prejel več nagrad, med drugim Pri Européen de l`Essai charles Veillonu (1983), nagrado švedske akademije Bellman (1990) in švedsko nagrado pilot (1996). Objavil je na desetine romanov, zbirk kratkih zgodb, esejev in pesniških zbirk.
Leta 2008 je gostoval na Dnevih poezije in vina v Medani in ob tej priložnosti je v prevodu Sare Grbović pri založbi Beletrina izšla njegova pesniška zbirka Ne prej ne potem. V teh pesmih se pogosto loteva zapletenih vprašanj, pogosto na pomoč pokliče Nietzscheja in druge velike filozofe, sprašuje se, kje smo in kam smo namenjeni. "Gustafsson bralca spodbudi k razmišljanju in sanjarjenju o skritih kotičkih našega sveta in srca, obenem pa je zelo realen in natančen," so zapisali o knjigi pri Beletrini.