Foto:
Foto:
Janez Menart

V zavest bralcev poezije se je zapisal predvsem s sodelovanjem pri pesniški zbirki Pesmi štirih (poleg Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Kajetana Koviča), ki je v literarni zgodovini zapisana kot eno temeljnih pesniških dejanj v razvoju povojne slovenske lirike.

Menart, ki je pisal tradicionalno izpovedno, pripovedno in satirično poezijo, je izdal vrsto samostojnih pesniških zbirk, npr. Prva jesen, Časopisni stihi, Bela pravljica, Semafori mladosti, Srednjeveške balade in Pod kužnim znamenjem.

Posamične Menartove pesmi so bile prevedene v približno 25 tujih jezikov, v samostojnih izdajah pa so izšli prevodi njegovih del v hrvaškem, srbskem, makedonskem, italijanskem in ruskem jeziku.

Bil je tudi prevajalec
Priznani slovenski literat pa se je ukvarjal tudi s prevajanjem predvsem klasične angleške in francoske romantične poezije ter dram. Med njegove najbolj znane sodijo prevodi pesniških del
lorda Byrona, Grigorja Viteza, T. S. Coleridgea, Williama Shakespearja, Roberta Burnsa, Alfreda de Musseta, Jacquesa Preverta, Francoisa Villona in Victorja Hugoja.

Za pesniško in prevajalsko delo je bil Menart večkrat nagrajen. Leta 1979 je prejel Prešernovo nagrado za pesniški opus, leta 1978 pa Župančičevo nagrado za pesniško zbirko Pod kužnim znamenjem. Za prevodno delo je dvakrat prejel Sovretovo nagrado - leta 1975 za prepesnitve Burnsa in Byrona in leta 1988 za Zbrano delo Francoisa Villona.

Slovenist in komparativist
Janez Menart se je rodil 29. septembra 1929 v Mariboru. V Ljubljani je diplomiral iz slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Kot lektor, dramaturg in vodja lutkovnega oddelka se je najprej zaposlil pri Triglav filmu. Kasneje se je zaposlil na takratnem RTV-ju Ljubljana.

Akademik in predsednik DSP-ja
Med letoma 1966 in 1968 je predsedoval Društvu slovenskih pisateljev (DSP), nato je bil dolga leta dramaturg na televiziji Ljubljana in v letih od 1979 do 1991 urednik v Mladinski knjigi, kjer je med drugim vodil program knjižnega kluba. Leta 1983 je bil izvoljen za izrednega in leta 1987 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.