Trnovska plaža je pretekla leta vabila s pestrim programom, ki bo letos nekoliko okrnjen, saj organizatorji menijo, da je v Ljubljani tovrstnih dogodkov veliko in velja program širiti na druga mesta. Foto: Matej Perko
Trnovska plaža je pretekla leta vabila s pestrim programom, ki bo letos nekoliko okrnjen, saj organizatorji menijo, da je v Ljubljani tovrstnih dogodkov veliko in velja program širiti na druga mesta. Foto: Matej Perko
Knjižnica pod krošnjami
Med izbranimi knjigami, časopisi in revijami so na bralnih otokih zastopani vse zvrsti in številni formati. Knjižnico pod krošnjami vsako leto s svojimi darovi opremijo in osvežijo številni slovenski založniki in javna agencija za knjigo, ki projekt podpira na državni ravni. Foto: BoBo
Na prostem bo mogoče brati v Ljubljani, Ribnici, Novem mestu, Polhovem Gradcu, Kranju, Novi Gorici, Kanalu ob Soči in na Mali Planini, po novem pa še na Bledu, Ptuju, Vrhniki, v Zagorju ob Savi in Topolovem na italijanski strani.

Knjižnica pod krošnjami bo letos zaživela v 13 slovenskih krajih in zamejstvu - in med drugim opozarjala na zanemarjene ali obnovljene mestne kotičke. Začetek sezone branja pod krošnjami bo v petek v ljubljanskem parku Tivoli.

Glavni motor projekta Knjižnica pod krošnjami je Tina Popovič, vodja inštituta Divja misel. Po 12 letih opaža, da projekt navdihuje in na številnih lokacijah, ki so se v preteklih letih pridružile ljubljanskim, po zaslugi tamkajšnjega soorganizatorja živi svoje, lokalne zgodbe.

V duhu "zelene prestolnice" in vse večjega navala turistov
Sezono branja pod krošnjami bodo ob glasbi Dua Aritmija danes ob 17.00 zagnali v parku Tivoli. Med bolje obiskanimi ljubljanskimi bralnimi otočki sta tista na Ljubljanskem gradu in na Trnovski plaži. Prvo obišče tudi največ tujcev, zato je tam ponudba knjig v tujih jezikih okrepljena, letos, ko je Ljubljana zelena prestolnica Evrope, pa bodo pripravili poseben zabojnik knjig z "zelenimi vsebinami". Ob nedeljah se obeta tudi Bralna glasba v živo.

Trnovska plaža je pretekla leta vabila s pestrim programom, ki bo letos nekoliko okrnjen, saj organizatorji menijo, da je v Ljubljani tovrstnih dogodkov veliko in velja program širiti na druga mesta. V Trnovem bodo letos potekala branja z LUD-om Literatura in dogodki v navezi z Radiem Študent.

Novo lokacijo v Ljubljani bo knjižnica dobila na Petkovškovem nabrežju. Predsednik KUD-a Petkovškovo nabrežje Damijan Gašperič je povedal, da si želijo na nabrežju pripraviti čim več kulturnih dogodkov. Knjižnica se jim je zdela zanimiva, ker knjige mimoidoče v današnjih hitrih časih prepričajo, da se ustavijo in si ob branju vzamejo čas zase.

Zanimive zgodbe se s knjižnico dogajajo na lokalni ravni. Popovičeva je omenila, da so denimo v Polhovem Gradcu domačini potrebovali nekaj let, da so idejo posvojili. Zdaj na lokaciji knjižnice postavijo stojnici s sladoledom in limonado. Park je po njenih besedah "oživel okoli knjig".

Knjižnice tudi "med vršaci" in na kozolcu
Temu je pritrdil tudi direktor Knjižnice Miklova hiša Ribnica Marko Zupanc. Ribnica je edini kraj, kjer branje pod krošnjami soorganizira knjižnica. Projekt se Zupancu zdi obogatitev za kraj, saj je korak naproti bralcem. Znotraj štirih sten do ljudi težko sežeš, je opomnil. Med zanimivejšimi lokacijami knjižnice sta "knjižnica med vršaci" na Mali planini ali pa knjižnica na Polšniku "v kozolcu z delux razgledom".

Na prostem bo mogoče brati še v Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Kanalu ob Soči, po novem pa še na Bledu, Ptuju, Vrhniki, v Zagorju ob Savi in Topolovem na italijanski strani. Informacije o delovanju knjižnic bodo sporočali lokalni organizatorji.

Zametek evropskega projekta?
Kljub vsemu pa Knjižnica pod krošnjami s strani Javne agencije za knjigo RS prejme zgolj 9.000 evrov letno, kar je za trenutni obseg projekta malo. Po besedah Popovičeve bi potrebovali višja sredstva, da bi se lahko širili in razvijali idejo dalje. Projekt hvalijo tudi tujci in se sprašujejo, zakaj se v njihovi državi še nihče ni spomnil česa podobnega. Tudi v tej smeri Popovičeva prepoznava možnost za razvoj - da bi Knjižnica pod krošnjami morebiti prestopila meje in se širila po Evropi.