Z nizom kulturnih prireditev želita pomen rojaka, ki mu življenje ni bilo naklonjeno, trdneje umestiti v zavest občanov in slovenski kulturni prostor.
Krakarjeve dneve bodo v semiškem Kulturnem centru drevi ob 17. uri začeli s koncertom tamkajšnjih pevskih zborov in pritrkovalcev, v petek, 17. februarja, pa nadaljevali z odprtjem likovne razstave akademskega slikarja Franceta Slane.
Osrednja prireditev letošnjih Krakarjevih dnevov bo v soboto, 18. februarja. Na literarnem večeru se bo s pesnikom Cirilom Zlobcem pogovarjala predsednica Slavističnega društva Slovenije, univerzitetna profesorica in Krakarjeva hči Boža Krakar Vogel.
Krakarjevi dnevi se bodo v ponedeljek, 20. februarja, zaključili z literarnim večerom Literarnega kluba Metlika in predstavitvijo knjižice Potovanje srca oz. devetega dela navedene klubske pesniške zbirke, so sporočili prireditelji.
Pesnik, prevajalec, urednik, profesor
Lojze Krakar se je rodil 21. februarja leta 1926 v Semiču. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, med drugo svetovno vojno pa je bil še kot gimnazijec zaprt v italijanskih in nemških taboriščih. Po vojni je končal gimnazijo in v Ljubljani diplomiral iz slavistike. Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval slovensko književnost in jezik na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu na Majni, kjer je leta tudi 1970 doktoriral. Kasneje je bil profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Delal je kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Slovenija in v Cankarjevi založbi. Deloval je kot samostojni književnik, objavljal v različnih mladinskih in otroških glasilih in objavil nekaj literarnozgodovinskih in komparativističnih razprav in esejev. Prevajal je poljsko, srbohrvaško in nemško poezijo. Prevedel in uredil je antologiji Poljska lirika dvajsetega stoletja in Sodobna mongolska lirika, bil je pobudnik zbirke Lirika pri Mladinski knjigi in deloval tudi kot njen zunanji urednik. V letu 1995 je izšla spominska proza Skice spominov. Umrl je 24. decembra 1995 v Ljubljani.
Lojze Krakar je sopotnik prve pesniške generacije po drugi svetovni vojni, v katero poleg znamenitih avtorjev zbirke Pesmi štirih (Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič), sodijo tudi Ivan Minatti, Ada Škerl, Jože Šmit, Peter Levec in drugi. Za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado. V Semiču, kjer vsako leto potekajo Krakarjevi dnevi, stoji tudi Krakarjev muzej, pred katerim je njegov doprsni kip.