Skoraj 900 strani obsežno romaneskno delo Lišček (The Goldfinch), za katerega je Donna Tartt leta 2014 prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje, je poslovenil Uroš Kalčič. Zgodba pripoveduje o Theodorju Deckerju, ki pri 13 letih preživi teroristični napad na newyorški Metropolitanski muzej, v njem pa za vedno izgubi svojo mater. Ko se fant opoteka skozi ruševine, se oprime znamenite slike Lišček Carla Fabritiusa iz leta 1654 (reproducirane na naslovnici dela), ki nato postane njegova edina oporna točka v življenju.

Pisanje Donne Tartt, ki jo je časopis Times leta 2014 uvrstil na seznam 100 najvplivnejših ljudi na svetu, so slovenski bralci že imeli priložnost spoznati. Pri Cankarjevi založbi je prav tako v Kalčičevem prevodu leta 2016 izšel roman Skrivna zgodovina (1992), na slovenski prevod pa čaka še njeno delo The Little Friend (2002). "Če bodo bralci pridno brali in kupovali Liščka, bomo razmislili tudi o prevodu tretjega romana," je na današnji predstavitvi v knjigarni Konzorcij povedal urednik Aljoša Harlamov.

Nov roman dobitnika kresnika Davorina Lenka
Na knjižne police je prišel tudi Lenkov drugi roman Bela pritlikavka, o katerem Harlamov pravi, da vsebuje nenavadno in privlačno zgodbo s trdnim epskim jedrom. Maria ubeži v louisiansko močvirje, kjer trči v Louisa, ki odmaknjen od družbe kuha kristalni metamfetamin. Kot piše na platnicah knjige, gre za dialoško pripoved, ki pod visoko napetostjo prevprašuje božanskost ljubezni.

Pisatelj, ki je pred dvema letoma z romanesknim prvencem Telesa v temi osvojil kresnika, je med značilnostmi drugega romana poudaril linearnost zgodbe in odmik od postmodernizma. "Pri Telesih v temi je postmodernistična estetika delovala kot varnostna mreža, na kar se lahko vedno znova sklicuješ. Ta pa je bližje zelo posebnemu, tudi poetičnemu realizmu," je dejal. Tudi na to je poleg naslova romana precej ponosen.

Popolnoma realističen pesniški svet Lidije Dimkovske
Lidija Dimkovska, makedonska pesnica, ki od leta 2001 živi v Ljubljani, o svoji zbirki Črno na belem (prevedel jo je Aleš Mustar) pravi, da v njej razgalja svoja stališča, ne čustva, do politike, sveta in sedanjega časa. "Pod to knjigo se podpišem z vsem svojim bitjem," je poudarila in dodala, da je v primerjavi s prejšnjimi knjigami tokrat ustvarila pesniški svet, ki je popolnoma realističen.

Frelih o smislu bivanja in neizbiri kot estetskem načelu
Zbirka Bleda svoboda obsega 14 Frelihovih razširjenih objavljenih in nekaj neobjavljenih esejev o slovenski in svetovni sodobni literaturi, v katerih se loteva raznovrstnih tem. Od vprašanj poetike, možnosti realizma, postpostmodernizma do problematike "velikega romana" in drznega poskusa zarisa estetske šole na Slovenskem. Sprašuje se o neizbiri kot estetskem načelu, o razliki med kulturnikom in umetnikom in o smislu bivanja.

Škofičevo iskanje svežih načinov pesniškega izraza
Druga pesniška zbirka Seganje mladega pesnika iz Prekmurja Škofiča gradi na širokem pomenskem obsegu besede seganje. Predvsem na njenem manj znanem pomenu, ki označuje ribolovno tehniko, pri kateri ribič tipa za ribami in jih lovi le s svojimi golimi rokami. Podobno kot ribič tudi Škofič tipa za svežimi, celo skrajnimi načini pesniškega izraza in možnostmi jezika.

Nenehno pisanje ene in iste pesmi
Zupanova nova pesniška zbirka S prsti premikamo topel zrak premišljeno pripoveduje o svetu, v katerem živimo. Gre za pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi, a hkrati delajo tudi prekrške, saj je rima v njih vedno naključna in se trudi biti neopazna. Pesniku, ki je objavil že vrsto zbirk, se njihovih sporočil ne zdi smiselno analizirati. Kot je poudaril, se prišteva med tiste, ki ves čas pišejo le eno in isto pesem.