Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so izšli zbornik Proti koncu: Sodobna TV-serija in serialnost, knjiga Andreja Špraha Vračanje realnosti: Novi realizem v sodobnem filmu ter dva nova prevoda: Paper Movies Branka Vučićeviča in Filmska kartiranja Fredrica Jamesona.
Zbornik Proti koncu: Sodobna TV-serija in serialnost je poskus kritičnega premisleka o fenomenu sodobnih televizijskih serij, ki je bil doslej obravnavan sporadično in nekritično. Urednici Jela Krečič in Ivana Novak sta si zadali združiti različne poglede na t. i. fenomen kvalitetne televizije, je na predstavitvi povedal urednik filmskih publikacij pri kinoteki Nil Baskar.
Knjiga združuje 25 izvirnih prispevkov domačih in tujih avtorjev, ki si med drugim zastavljajo temeljno vprašanje, kaj sploh je oblika TV-serije, razpirajo poglobljen teoretski premislek o tem, kaj serije pomenijo danes, in analizirajo ključna tovrstna dela.
Kaj je prineslo zadnjih 25 let?
Šprah v monografiji Vračanje realnosti: Novi realizem v sodobnem filmu skuša odkriti fenomene, ki so značilni za sodobni film zadnjih 25 let. V svojem delu je, kot je povedal, skušal raziskati dejstva, da so se ključna, inovativna, prebojna dogajanja premestila iz nekih tradicionalnih središč filmske ustvarjalnosti na obrobje, predvsem območja t. i. tretjega sveta.
Po njegovih besedah podnaslov namiguje, da knjiga govori o fenomenu sodobnega svetovnega filma in novi realizem predstavlja zgolj kot neko teoretsko podstat, ki je danes še vedno oziroma ponovno premišljevana skozi ključnega teoretika filmskega realizma Andreja Bazina.
Knjiga v duhu avantgarde
Paper Movies ponuja prvo srečanje z Brankom Vučićevićem, enim ključnih tvorcev novega jugoslovanskega filma, ki je sodeloval z avtorji, kot so Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Bato Čengić, slovenski gledalci pa ga poznajo kot sodelavca Karpa Godine pri Splavu Meduze in Umetnem raju. Je tudi velik poznavalec zgodovine avantgardnega filma.
Omenjena knjiga, prevedla jo je Maja Lovrenov, po Baskarjevih besedah ni klasično teoretsko delo, temveč knjiga v duhu avantgardnega filma, poskus nekakšnega filmsko-literarno-esejističnega kolaža, kjer avtor združi različne vire in dokumente, od zgodovinskih do fotografskih in grafičnih. Knjiga je zanimiva tudi zato, ker skuša na novo osmisliti koncept filma z drugimi sredstvi, v tem primeru "papirnatega filma", ki se odvija po principu montaže na papirju.
Filmska kartiranja Fredrica Jamesona v prevodu Luke Arsenjuka in Maje Lovrenov prinašajo reprezentativen izbor študij o filmu, ki jih je omenjeni ameriški literarni komparativist in eden najpomembnejših kulturnih teoretikov v zadnjih letih napisal od konca 70. let do sredine preteklega desetletja. Pričujoči eseji predstavljajo enega redkih sodobnih primerov marksistične kritike filma. Avtor bralca, tako Baskar, poskuša soočiti z vprašanjem o vlogi in statusu filma v današnjem trenutku poznega kapitalizma.