Med glavna dela Milana Kundere sodijo Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. Po zadnji je leta 1988 Philip Kaufman posnel istoimenski film z Danielom Dayem-Lewisom in Juliette Binoche v glavnih vlogah. Foto: EPA
Med glavna dela Milana Kundere sodijo Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. Po zadnji je leta 1988 Philip Kaufman posnel istoimenski film z Danielom Dayem-Lewisom in Juliette Binoche v glavnih vlogah. Foto: EPA
Knjiga smeha in pozabe
Knjiga smeha in pozabe je v češkem izvirniku izšla pri založbi Atlantis, ki po dogovoru s Kundero iz leta 1989 objavlja njegove knjige v češčini. Sicer pa se je pisatelj, ki od leta 1993 piše v francoščini, pred časom zavezal, da ne bo v svoj materni jezik prevajal poznejših del, napisanih v francoskem jeziku. Foto: Založba Atlantis
Milan Kundera
V slovenščino imamo do zdaj prevedeno večino del Milana Kundere, tudi novele, starejše izdaje pa so bile celo razprodane. Od leta 1987 je na voljo tudi Knjiga smeha in pozabe, ki jo je prevedel Jaroslav Skrušný, tudi sicer prevajalec njegovih del v slovenščino in dober poznavalec njegovega opusa. Tukaj je Kundera na posnetku iz leta 1967. Foto: AP

Knjigo Milana Kundere, ki v izvirniku nosi naslov Kniha smíchu a zapomnění, je izdal založnik Atlantis iz pisateljevega rodnega Brna na začetku tega meseca. Leta 1981 je sicer že izšla tudi češka različica, vendar ne na čeških tleh, saj je za njen izid poskrbela založba 68 Publishers, delujoča v Torontu. Poslanstvo dotične založbe, ki jo je ustanovil češki izseljenski par, je bilo izdajanje knjig češkoslovaških avtorjev, dela katerih so bila prepovedana na takratnem Češkoslovaškem.

Zatočišče prepovedanih češkoslovaških del
Josef Škvorecký in njegova žena Zdena Salivarová sta založbi ime 68 Publishers nadela kot poklon praški pomladi leta 1968, torej kot poklon obdobju politične liberalizacije v času sovjetske dominacije na češkoslovaških tleh. Založba 68 Publishers je v letu 1985 prva izdala tudi češko različico Kunderovega najbolj znanega dela Neznosna lahkost bivanja, ki je sicer sprva leto prej izšlo v francoskem jeziku.

Kundera je v Francijo prišel leta 1975, potem ko so ga zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med praško pomladjo in po njej, izključili iz komunistične partije in mu onemogočili delovanje. Vsa njegova dela so bila prepovedana in umaknjena iz knjižnic in knjigarn. Oblasti so mu leta 1979 odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo, in ko je moral kot pisatelj doma utihniti, si je Francijo izbral za novo domovino. Nekaj časa je pisal še v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino.

Vzhodnoevropski oporečnik, ki to noče biti
Milan Kundera je sicer pisatelj s skorajda standardnim življenjepisom za srednjo in vzhodno Evropo druge polovice 20. stoletja, vendar velja za netipičnega oporečnika. Naziva oporečnika se ves čas otepa in poudarja, da je pisatelj, zavezan zgolj književnosti in ničemur drugemu. S tem stališčem si je nakopal tudi zamere kolegov, ki so z njim delili usodo, pa naj so živeli doma ali po svetu.

Danes 88-letni Kundera je Knjigo smeha in pozabe, ki je nekakšna mešanica romana, kratkih zgodb in njegovih lastnih razmišljanj, napisal v novi domovini že leta 1978, kjer je še leto dni pozneje izšla v francoskem prevodu pod naslovom Le Livre du rire et de l'oubli. V letu 1980 je izšla še v angleškem prevodu pod naslovom The Book of Laughter and Forgetting, nekaj odlomkov pa je bilo objavljenih tudi v New Yorkerju.

Knjiga je v slovenščini na voljo od leta 1987, ko je prevod Jaroslava Skrušnýja izdala Državna založba Slovenije. Skrušný je tudi sicer prevajalec njegovih del v slovenščino in dober poznavalec njegovega celotnega opusa.

Vprašanje pozabe v različnih sferah
Knjigo tvori sedem ločenih zgodb, ki jih povezujejo nekatere skupne teme, delo pa vsebuje tudi elemente, značilne za žanr magičnega realizma. Knjiga obravnava naravo pozabe, kakršni smo priča tako v zgodovini in politiki kot tudi v življenju nasploh. Gre za zadnje delo v nizu Kunderovih knjig, ki jih je objavila založba Atlantis.

Atlantis namreč po dogovoru s pisateljem iz leta 1989 objavlja njegove knjige v češčini, poleg teh so pod Atlantisovo streho izšle tudi češke različice Kunderovih esejev. Lani je založba izdala češko različico njegovega romana Življenje je drugje (Život je jiude), ki ga je napisal leta 1969 in je prvič izšel v francoski različici leta 1973, šest let pozneje pa še v izvirni češki različici pri 68 Publishers, poroča Brnodaily.

Sicer pa se je Kundera, ki je vselej z jedko ironijo med drugim kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo, pred časom zavezal, da ne bo v svoj materni jezik prevajal poznejših del, napisanih v francoščini.