V pojasnilu so zapisali, da Islamska skupnost v Sloveniji projekta prevoda Korana "ni podprla zaradi nestrokovnosti". Po mnenju skupnosti mora imeti za prevajanje Korana prevajalec islamsko teološko izobrazbo, nujno je poznavanje islamskih šol tolmačenja besedila Korana. Poleg tega je poznavanje hadisov preroka Mohameda zelo pomemben dejavnik. Poznavanje arabskega jezika je ključnega pomena. Ni dovolj biti samo govorec arabskega jezika, ampak je treba poznati vse skrivnosti tega bogatega jezika. Pri tem prevodu Korana niso bili izpolnjeni vsi pogoji, so prepričani v skupnosti.

Prevod Korana je opravil slovensko-jemenski prevajalski par Mohsen Alhady in Margit P. Alhady. Kot je povedala Alhadyjeva, je bil narejen pravoverno z namenom, da predstavi ortodoksno islamsko tradicijo takšno, kakršno poznajo, razumejo in priznavajo muslimani po vsem svetu. Prevoda, ki bi bil primeren za versko rabo, pa po njenem mnenju ni in ga tudi ne more biti, ker je vsa islamska liturgija izključno v arabskem jeziku.

Vključenost islamske skupnosti od samega začetka
Kot so še pojasnili, je projekt prevoda Korana v slovenski jezik leta 2001 začel nekdanji mufti Osman Đogić. Organizirani so bili številni sestanki, pogovori in posvetovanja z založniki, prevajalci in drugimi sodelujočimi, na katerih so sodelovali najvišji predstavniki skupnosti.
Na predlog muftija Nedžada Grabusa je Enes Karić napisal recenzijo, ki je bila podlaga za spremembe, ki so bile narejene in so sestavni del aktualnega prevoda, napisal je tudi predgovor.

"Islamska skupnost je financirala ta del projekta kot tudi obiske strokovnjakov, ki so zaradi tega projekta prihajali v Slovenijo. Za islamsko skupnost finančna plat projekta prevoda nikoli ni igrala pomembne vloge. Zato so vsi zaposleni v islamski skupnosti, ki so bili vključeni v ta projekt, delali prostovoljno," so še zapisali.