Trinajsti zvezek Kocbekovega zbranega dela prinaša doslej neobjavljeni pesnikov dnevnik iz leta 1933 in tako nadaljuje zvrst, ki jo je Kocbek gojil od leta 1932 tako rekoč vse do konca življenja. Foto: Wikipedia
Trinajsti zvezek Kocbekovega zbranega dela prinaša doslej neobjavljeni pesnikov dnevnik iz leta 1933 in tako nadaljuje zvrst, ki jo je Kocbek gojil od leta 1932 tako rekoč vse do konca življenja. Foto: Wikipedia
Zofka Kveder
Tretja knjiga Zbranega dela Zofke Kveder obsega pripovedno prozo, ki jo je pisateljica objavila v dnevnem časopisju in revijalnem tisku med letoma 1904 in 1933. Foto: EPA
France Balantič
Balantičevo zbrano delo je eno redkih, ki so doživela ponatis ali novo izdajo. Foto: RTV SLO

Tretja knjiga Zbranega dela Kvedrove prinaša pripovedno prozo, ki jo je pisateljica objavila v dnevnem časopisju in revijalnem tisku med letoma 1904 in 1933. V tretji knjigi, ki jo je uredila Katja Mihurko Poniž, je tako zbrana pozabljena, do pričujoče izdaje po časnikih in revijah raztresena, kratkoprozna ustvarjalnost Kvedrove. Zbrane pripovedi razkrivajo slogovni pluralizem in naslednje tematske stalnice v njenem ustvarjanju: avtobiografskost, ženske zgodbe, podobe iz vaškega življenja, pripovedi, ki prikazujejo urbano življenje, pripovedi z izseljensko tematiko in zgodbe iz balkanskih vojn.
Gre za izjemno pomembno knjigo v celotnem opusu pisateljice, pravi Mihurko Poniževa. V tem obdobju je izjemen tudi njen opus v nemščini in češčini, pojasnjuje.
V Kocbekovem Zbranem delu 13 - uredila sta ga Andrej Inkret in Mihael Glavan - je objavljen doslej neobjavljeni pesnikov dnevnik iz leta 1933 in tako nadaljuje zvrst, ki jo je Kocbek gojil od leta 1932 tako rekoč vse do konca življenja. Leta 1993 je zapisal vanj občutja in misli iz časa, ko je deloval kot učitelj francoščine na gimnazijah v Bjelovaru in nato od jeseni v Varaždinu. Ker ni imel namena, da bi dnevnik kdaj objavil, je vanj še s posebno odkritostjo in brez sleherne distance zapisoval tudi odmeve svojega najbolj osebnega, intimnega doživljanja, poudarjata urednika.
Kocbeka v letu 1933 zanimajo vesti o dogajanju v svetu in domovini, ob njih analizira družbene pojave ter za njimi razbira duhovne usmeritve in ločnice. Dnevnik je po Inkretovih besedah pomemben tudi zato, "ker iz prve roke pojasnjuje nastajanje Kocbekove poezije, ki mu je prinesla prepoznavnost - zbirke Zemlja".
V drugi knjigi Jarčevega zbranega dela beremo literatovo neobjavljeno pesemsko zapuščino, ki obsega približno 250 pesmi. Sestavljajo jo dve rokopisni zbirki, Dolomiti in Zlato polje, številne Jarčeve mladostne pesmi, ki jih je pošiljal prijatelju Božidarju Jakcu, ter pesmi, ki niso bile namenjene objavi.
Ljubezenske pesmi so večinoma ohranjene v 877 pismih ženi Zinki, ki so večkrat dolge in obsežne osebne pesniške izpovedi. Pomemben vir še neznanih Jarčevih pesmi so tudi pesnikova pisma sorodnikom in prijateljem. Prav tako so objavljene tudi Jarčeve pesmi iz različnih spominskih albumov ženi in sorodnikom, predvsem priložnostne narave. Po besedah urednika Draga Bajta je tako sklenjen Jarčev pesniški opus.
Druga knjiga Truhlarjevega zbranega dela, ki jo je uredil France Pibernik, v prvem delu prinaša poezijo, ki je pesnik zaradi zapletenih razmer ni mogel sam objaviti, v drugem delu pa pod rubriko Nezbrane pesmi vse, kar je nastalo v njegovi zgodnji dobi. S prvo in drugo knjigo Zbranega dela je predstavljeno vse Truhlarjevo pesniško ustvarjanje, celoten literarni opus, kolikor se ga je ohranilo in je dostopen.
Pibernik je uredil tudi dopolnjeno izdajo Balantičevega zbranega dela, ki prinaša celoten ohranjen ali dostopen literatov opus - njegovo rokopisno pesniško zbirko Muževna sem steblika, Venec, nezbrane pesmi in gradivo iz pesnikove ostaline ter pisma. Balantičevo zbrano delo je eno redkih, ki so doživela ponatis ali novo izdajo - poleg njega še Jenko, Kersnik, Kosovel in Prešeren.