Avtor del, kot so Proces, Grad in Preobrazba, je znan tudi kot eden najprovokativnejših in najskrivnostnejših pisateljev. O njem kroži vrsta mitov in govoric.

Dejstva pa so taka: Franz Kafka (1883-1924) se je rodil v Pragi v družini trgovca. Študiral je germanistiko in pravo na nemški univerzi v Pragi. Nato je delal v zavarovalnici, utesnjen v strogo versko tradicijo avtoritativnega očeta, nezadovoljen s poklicem in prizadet zaradi bolezni. Ustvarjati je začel iz golega občutka nemoči človeka pred višjimi silami.

Pod vplivom nemškega ekspresionizma in simbolizma, judovskih mitov, psihoanalize ter filozofije Sorena Kierkegaarda je razvil poseben aforistični, alegorično-enigmatični slog, v katerem se realistične podrobnosti mešajo s perspektivo prehajanja iz stvarnega v sanje, s fantastičnimi elementi in prispodobami. Imel je močan vpliv na književnike 20. stoletja, kot sta Albert Camus in Jean-Paul Sartre.

Neuslišana poslednja želja
Pred smrtjo je prijatelju Maxu Brodu naročil, naj uniči vsa njegova dela, česar pa Brod seveda ni storil. Tako je šele po njegovi smrti izšel precejšen del Kafkovega opusa.

Del Kafkovega skrivnostnega življenja je v romanu Kafka, večni zaročenec, ki ga je v slovenščino prevedla Jedrt Maležič, razkrila francoska pisateljica Jacqueline Raoul-Duval. Roman temelji na pismih, ki jih je Kafka pisal od avgusta 1912 do svoje smrti junija 1924. Roman je sestavljen iz štirih sklopov, vsak pa obravnava razmerje s posamezno zaročenko - Felice, Julie, Mileno in Doro.

Blizu slovenskim bralcem
Za Kafkovo prepoznavnost v Sloveniji ima veliko zaslug Študentska založba, ki je v zbirki Beletrina objavila več kot deset knjig. Te večinoma vsebujejo prvič objavljeno Kafkovo pisanje ali nove prevode. Leta 2012 so v sklopu literarnega festivala Fabula pripravili tudi njemu posvečen mednarodni simpozij.