Markiz de Sade je vmes vtkal številna filozofska prepričanja.

Prvi pisateljski poskusi v aristokratski družini rojenega Donatiena Alphonsa Françoisa de Sada, znanega kot markiz de Sade, so bili precej jalovi, a to znanega razuzdanca in užitkarja pa tudi politika, ni ustavilo. Med sedemletno vojno med letoma 1756 in 1763 je služil kot konjeniški častnik in bil že takrat znan po svojem zelo veseljaškem načinu življenja, ki ga je potem večkrat pripeljalo za zapahe.

Med drugim so ga obtožili sodomije in umora, zaradi česar je zbežal v Italijo, od koder se je potem vrnil v Francijo in znova spoznaval življenje izza tamkajšnjih zaporniških zidov. Kot kaže njegova življenjska zgodba, je skoraj polovico življenja preživel za različnimi zidovi, zadnjih 13 let v zavodu za duševne bolnike Charenton v predmestju Pariza, kamor ga je leta 1801 poslal Napoleon.

Njegov literarni opus zajema kratke zgodbe, novele, gledališke igre, politične traktate in knjige, pri čemer jih je nekaj izdal pod svojim imenom, nekatere pa pod psevdonimom oziroma anonimno.

Veliko del je izdal anonimno
Svoj prvi roman z naslovom Justine ali nezgode kreposti je izdal anonimno leta 1791 in je del njegove dolge serije nrastvenih romanov o padlih deklicah, kar je ena izmed značilnih tem književnosti 18. stoletja. A de Sade je koncept obrnil na glavo: če je večina piscev obsojala pregreho deklet, ki so se podala v svet spolnosti in prostitucije, jih je de Sade postavil na piedestal. Pri njem je greh tisti, ki doživi nagrado, medtem ko je krepost ničvredna.

V svojih delih je zagovarjal in opisoval psevd-filozofsko utemeljeno nebrzdano spolno življenje, polno bolestnih obscenosti in patološke krutosti. Njegovo najbolj slovito delo je 120 dni Sodome, ki ga je pisal, ko je bil zaprt v Bastilji. V njem je opisal seksualne orgije premožnih francoskih svobodomislecev, ki so posiljevali, mučili in na koncu umorili svoje večinoma mladoletne žrtve.

Med pomembnimi de Sadovimi deli so še Juliette in Nova Justine ter zbirka novel Zločini ljubezni ali delirij strasti. Po objavi del Justine in Juliette, ki ju je izdal anonimno, je Napoleon ukazal aretacijo avtorja, in tako je de Sade brez sojenja končal v ječi. Po posredovanju njegove družine so ga leta 1803 razglasili za norega in za odpeljali v zavod v Charentonu. A tudi tam je ostal zvest svoji nravi: zapletel se je v razmerje s 14-letno hčerko enega izmed zaposlenih. Zveza je trajala štiri leta, do njegove smrti leta 1814.

V pariškem muzeju Orsay so ob 200. obletnici smrti de Sada pripravili razstavo z naslovom de Sade - Attaquer le soleil (de Sade - napadalec sonca). Na postavitvi, ki združuje okoli 500 del, je poudarek na revoluciji v umetniškem ustvarjanju, ki jo je s svojim pisanjem sprožil prav de Sade.