Koreografski koncept Valentine Turcu ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Foto: SNG Maribor/Tiberiu Marta
Koreografski koncept Valentine Turcu ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Foto: SNG Maribor/Tiberiu Marta
Glasba Sergeja Prokofjeva deluje kot idealna sopotnica. Foto: SNG Maribor/Tiberiu Marta

Slovensko stalno gledališče (SSG) iz Trsta je za gostovanje poskrbelo v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine, ki letos poteka z izmenjavo dvoran. Tako bo predstava na ogled v dvorani gledališča Generali Rossetti, vključena pa je v večerni abonma SSG-ja, so sporočili iz Trsta.
Koreografija Valentine Turcu za balet Romeo in Julija je postala uspešnica, ki so jo po mariborski premieri že uprizorili tudi drugi evropski ansambli. Sergej Prokofjev je leta 1935 napisal partituro, katere scenarij je natančno sledil zaporedju dogodkov Shakespearove tragedije. V uprizoritvi te glasbene mojstrovine so se preizkusili največji koreografi, kot so John Cranko, Kenneth MacMillan, Rudolf Nurejev in Angelin Preljocaj.

Koreografski koncept Turcujeve je izjemno dramatičen neoklasični balet, ki ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Koncept uprizoritve ohranja portret večne ljubezni, ki je bila žrtvovana zaradi sovraštva okolja in neizprosnosti uničujočih medsebojnih odnosov.
Glasba Prokofjeva kot idealna sopotnica
Baletni ustvarjalki je glasba Prokofjeva idealna sopotnica za uresničitev vizije, v kateri ostane naravnana na celovitost bistva same zgodbe. Stvaritev črpa iz ikonografskih renesančnih slik in arhitekture, a je hkrati osredotočena na večno aktualnost hrepenenja po ljubezni. Koreografinja je poglobljeno izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije, nasproti zelo intimnim prizorom je postavila dinamične ansambelske scene, dvoboje pred razjarjeno množico, profil mogočne družine Capuletov, ki jo sam Prokofjev monumentalno izriše v ekspresivnem plesu vitezov.
Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom, prizorom sabljanja, šarmantni lahkotnosti in srčnosti Mercutia ter grobosti in determiniranosti demoničnega Tybalta in navsezadnje tudi smrti obeh likov, ki predstavlja izjemno intenzivni moment predstave, so še zapisali v SSG-ju Trst.