Tanja Petrič je nagrado Radojke Vrančič Društva slovenskih knjižnih prevajalcev (DSKP), namenjeno mlajšim od 35 let, prejela za prevod izbranih pesmi avstrijske pesnice Friederike Mayröcker, ki jih je pod naslovom Smrt zaradi muz lani izdala Mladinska knjiga. Komisija je knjigo označila kot "poznavalsko premišljeni in reprezentativni izbor iz malodane neizmerljivo obsežnega opusa poezije" ene vodilnih evropskih pesnic, rojene leta 1924 na Dunaju.

Smrt zaradi muz predstavi celotni spekter pesničinega ustvarjanja, od eksperimentiranja, kolažiranja do intimizma in visokega modernizma, hkrati pa prinaša tehten presek njenih proznih avtopoetičnih besedil. Prevajalka je s svojo jezikovno tankočutnostjo, dovzetnostjo za zvočno in pomensko neulovljivost modernistične poezije ter z intuitivno odprtostjo za poezijo avtorice, ki je izjavila, da "živi le v jeziku", suvereno prebredla "kipečo reko njenega pobesnelega jezika", ne da bi ga udomačevala ali krnila njegovo drugost, je zapisala izborna komisija.

Pesničino nekonvencionalno in svojevrstno rabo ločil, ki preusmerjajo in dvoumno razpirajo tok pesmi je Petričeva vešče in virtuozno reflektirala. Bogata metaforika, konotativnost, paradoksnost in pa tudi natančno odmerjena tišina Friederike Mayröcker nas drzno nagovarjajo tudi v prevodu Tanje Petrič, je sklenila komisija.

V slovenščini poustvarjen čudaški značaj
Druga nagrajenka, Diana Pungeršič, je nagrado prejela za prevod romana slovaške pisateljice Daniele Kapitanove Samko Tale: Knjiga o britofu, ki je lani izšel pri KUD Sodobnost International. Prevajanje odmevnega romana slovaške pisateljice je zajeten zalogaj, saj se je prevajalka morala v njem spopasti z miselnim in čustvenim svetom umsko prizadetega moškega, živečega v manjšem slovaškem mestu v prelomnih tranzicijskih časih, je komisija zapisala v utemeljitvi.

Prevajalka se je namreč po njihovih besedah zelo empatično vživela v duhovno-duševna obzorja slovaškega posebneža, ki mu je sočutje tuje, v njegovo logiko, ki je včasih osupljivo preprosta, drugič pa povsem nelogična, in posledično domet njegovih izraznih sredstev. Roman je napisan v jeziku, v katerem se prepletajo otroška govorica, strukture s pravopisnimi in slovničnimi napakami, izrazi s premaknjenim pomenom, napačno uporabljeni frazemi v okornem jeziku, polnem ponavljanj in pojasnjevanj, kar povzroči komične, humorne učinke.

Prevajalka je mojstrsko, stavek za stavkom, dosledno nedosledno zarisala osupljiv ustreznik temu izražanju. S tako stilizacijo je tudi v slovenščini ustvarila enako čudaški človeški značaj in edinstven jezik, še piše v utemeljitvi.

Podelitev v Cankarjevemu domu 24. 11.
O dobitnicah nagrade, ki jo bodo izročili 24. novembra v sklopu Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevemu domu v Ljubljani, je odločala komisija v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Tina Mahkota, Nives Vidrih, Majda Kne in Primož Vitez.

Nagrada je bila ustanovljena leta 2002 in se je prvotno imenovala priznanje za mladega prevajalca. Od leta 2013 se imenuje po ugledni slovenski prevajalki in mentorici mladih prevajalcev Radojki Vrančič. Lani jo je prejela Andreja Kalc za prevod knjige Marine Cvetajeve Poskus sobe: pesnitve in proza.