Leta 1956 je izšla Vipotnikova edina pesniška zbirka Drevo na samem, nagrajena s Prešernovo in nagrado Zveze jugoslovanskih književnikov. Vanjo je pesnik sprejel vse svoje od leta 1939 objavljene pesmi, marsikdaj v popravljeni in prečiščeni obliki, dodal pa jim je 10 še neobjavljenih, večidel iz predvojnega in vojnega časa. Foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK
Leta 1956 je izšla Vipotnikova edina pesniška zbirka Drevo na samem, nagrajena s Prešernovo in nagrado Zveze jugoslovanskih književnikov. Vanjo je pesnik sprejel vse svoje od leta 1939 objavljene pesmi, marsikdaj v popravljeni in prečiščeni obliki, dodal pa jim je 10 še neobjavljenih, večidel iz predvojnega in vojnega časa. Foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Pesnik Boris A. Novak bo ob tej priliki predstavil Vipotnikovo pesniško zbirko Drevo na samem, ki je ponovno izšla ob jubileju, pripravili pa so tudi umetniški program, ki ga je režiral Igor Likar, glasbeno opremila pa Darja Hlavka Godina.

V umetniškem programu bodo nastopili Ana Vipotnik in Igor Leonardi, Marijana Brecelj, Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković, so sporočili iz Društva slovenskih pisateljev.

Pesnik, prevajalec in urednik Cene Vipotnik se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi. Leta 1939 je diplomiral iz romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah na Rakeku in v Ljubljani. Od leta 1946 je bil urednik v Slovenskem knjižnem zavodu, pozneje pa urednik in vodja uredništva na Cankarjevi založbi.

Ob zgledih iz slovenske in francoske poezije (predvsem Charlesa Baudelairja) je v predvojni liriki izražal tesnobo, nemoč, ogroženost, hkrati pa tudi voljo do preboja iz vklenjenosti. V vojnih taboriščnih pesmih je, kot povzema biografski leksikon Osebnosti, opisoval trpljenje in privrženost uporu, po vojni pa je pisal intimne, čustvene pesmi.

V Cankarjevi založbi je med drugim zasnoval zbirko Bela krizantema, z Antonom Ocvirkom zbirko Sto romanov, sodeloval je tudi pri pripravi antologije slovenskega pesništva Živi Orfej (1970). Prevajal je iz francoščine, med drugim dela Baudelairja, Clauda Avelina in Guya de Maupassanta. Leta 1957 je za pesniško zbirko Drevo na samem prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1972 v Ljubljani.