Koreografinja in plesalka je tako zasnovala predstavo Tristanov akord ali sladki poslej, ki jo bodo premierno uprizorili danes ob 20.00 v Plesnem teatru Ljubljana.

Neprekosljiva atmosfera večnega iskanja
Opera Tristan in Izolda, ki jo je Wagner dokončal leta 1859, njena prva izvedba pa je bila 1865 v Münchnu, je primer najekstremnejšega umetniškega materiala na temo čakanja, dolgotrajnega odlaganja konca, razrešitve. V opernem delu se ponavlja 'fenomen', drobna struktura, ki so jo poimenovali 'Tristanov akord'. Z vsakokratno nedokončanostjo, nerazrešitvijo akorda, je Wagner znotraj kratke strukture ustvaril neprekosljivo atmosfero hrepenenja in večnega iskanja.

Akord kot objem
Kaja Lorenci se v predstavi, v kateri tudi nastopa, na svojevrsten način ukvarja z razbiranjem in uprizarjanjem glasbene strukture. Išče nove načine prevajanja konkretne strukture enega medija (glasbe) v drugega (ples) oziroma načine, kako lahko ples poseli že vnaprej določeno partituro. Akord, iz katerega izhajajo v tem raziskovanju, je poimenovan objem.

Ob Kaji Lorenci nastopajo še Kristyna Šajtošova, Žigan Krajnčan, Ivan Mijačević in Aleš Zorec. Dramaturgijo predstave podpisuje Rok Vevar, za zvok sta poskrbela Aleš Zorec in Ivan Mijačević, združena pod imenom sz3, za fotografije Nejc Valenti in Borut Bučinel, oblikovanje luči pa podpisuje Aljaž Zaletel.

Predstava - ponovitev bo sledila jutri ob isti uri - je nastala v produkciji zavoda Flota in v koprodukciji PTL-ja ter ob podpori ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana.

Svojevrsten pristop h gibu
Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Kaja Lorenci se je rodila leta 1981 v Mariboru. Leta 2006 diplomirala na Salzburg Experimental Academy of Dance (SEAD). Po končanem študiju je kot plesalka sodelovala v predstavah Andreje Rauch Podrzavnik, Mateje Bučar, Gregorja Luštka in Rosane Hribar, Madeleine Karlsson in Aleksandre Stratimirović, Shimrit Golan, Katje Legin, Nataše Berce, Karmine Šilec in Vite Osojnik. Leta 20110 je z avtorsko predstavo, ki jo je zasnovala v sodelovanju z Ivanom Mijačevićem začela razvijati svojevrstno metodo ustvarjalnega dela in pristopa h gibu. Leta 2016 je nastala njena druga celovečerna avtorska predstava Morda na videz kdaj kot vsi ljudje s petimi plesalci.

Dobitnica nagrade Ksenije Hribar
Več let je poučevala sodobno plesno tehniko na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, umetniški gimnaziji, trenutno pa na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo opravlja magistrski študij iz Umetnosti giba. Za perspektivno koreografijo je lani prejela nagrado Ksenije Hribar, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije.