Ocenjujemo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 17 glasov Ocenite to novico!
All Eyez On Me
Film Tupaca Shakurja morda ne predstavi kot svetnika, je pa ves čas trdno na njegovi strani. Ko izjavi, da je nedolžen, mu verjame na besedo. Foto: Morgan Creek Productions
All Eyez On Me
Shakurjevo sodelovanje s producentskim mogotcem Sugeom Knightom in njegovo založbo Death Row Records je obrodilo nekaj njegovih najbolj znanih del, obenem pa velja za "pogodbo s hudičem", zaradi katere se je Tupac oddaljil od aktivizma in družbene angažiranosti svojih zgodnjih del. Foto: Morgan Creek Productions
All Eyez On Me
Prijateljstvo, ki se je v šolskih letih spletlo med Tupacom in Jado Pinkett (Kat Graham), na velikem platnu ni brez kemije. A kaj, ko smo medtem v vseh medijih že lahko prebrali obtožbe prave Jade, češ da si scenarij preprosto izmisli nekatere ključne prizore med njo in pokojnim prijateljem. Foto: IMDb
All Eyez On Me
Tupacovo "globoko" osebnost nam skuša film ilustrirati na neverjetno poenostavljen način: nič manj kot štirikrat v različnih okoliščinah citira Shakespeara. Foto: Morgan Creek Productions
All Eyez On Me
V zadnji tretjini zgodbe so številni prizori obteženi z očitno simboliko in slutnjami, ki nakazujejo vsem znani razplet dogodkov. Foto: Morgan Creek Productions

Filmska recenzija: All Eyez On Me - Legenda o Tupacu Shakurju

28. junij 2017 ob 19:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nihče ne bi mogel trditi, da lik in delo Tupaca Shakurja nista ena najbolj telegeničnih zgodb v šovbiznisu. Zato je še toliko bolj nedoumljivo, da All Eyez On Me apatično niza biografske postavke, hkrati pa ne zna najti niti enega samega globljega sporočila v glasbi, življenju in družbeni vlogi prezgodaj umrle glasbene ikone. Igra in režija projekt dokončno zasidrata na raven cenenega televizijskega filma.

Če ste ciljna publika tega filma, naslov najbrž razumete: All Eyez On Me (1996) je bil prvi album, ki ga je raper Tupac Shakur izdal po odsluženi kazni zaradi spolnega napada (njegov prejšnji, Me Against The World, se je v zgodovino vpisal kot prvi album v zgodovini na vrhu Billboardove lestvice, katerega izvajalec je takrat sedel za zapahi).

Režiser Benny Boom Tupacovo jetniško epizodo uporabi kot pripovedni okvir: raperja v zaporu intervjuja novinar (Hill Harper), ki hoče svetu podati "resnično zgodbo, iz prve roke". Okvir se s plačilom varščine nekje na sredini zgodbe razklene in film se prelevi v linearno biografijo. V skoraj dveh urah in pol (film je odločno predolg) nas popelje od maternice (Tupacova mama, članica skupine Črni panterji, se v nosečnosti pred sodiščem zagovarja zaradi obtožb terorizma) pa do groba - no, do prezgodnje smrti na lasvegaškem pločniku, kjer raper pred končno zatemnitvijo na platnu izkrvavi ob zvokih angelskega zborčka.

A naj vas omemba zapora ne zavede: Tupac kot filmski junak je ena sama milina, nedolžnost in nerazumljenost. Če vemo, da se je Tupac vedno hvalil s tem, da "stvari pove, kot so", bi ga ob pričujočem filmu najbrž zmrazilo: pred nami je sterilizirana, disneyjevska različica "gangsta" življenja. Po nedoumljivih algoritmih je nasilje v njegovem življenju vedno prisotno, a Tupac sam je vedno zgolj nedolžen opazovalec ali v vrtinec dogodkov potegnjena žrtev. Ko je v ravsu v parku pod zablodelo kroglo pretepa, v katerem je Tupac sodeloval, umrl otrok, ga je tragedija globoko pretresla (niti ne: incident nima zanj nobenih vidnih posledic). Ko je nekaj let kasneje ustrelil policista v civilu, je bilo vse skupaj samo "nesporazum" in tako rekoč upravičeno. Ženska, ki ga je obtožila posilstva, je najprej prikazana kot histerična grupica, nato pa kot maščevalna, lažniva preračunljivka (tako enostranska interpretacija incidenta, zaradi katerega je Shakur pristal v zaporu, je - milo rečeno - žaljiva. Tupacov zagovor? "Uspešen in priljubljen sem; žensk mi ni treba posiljevati.") Ko ga obtožijo, da so njegova besedila šovinistična in mizogina, smo v naslednjem kadru priča obožujočim množicam deklet, ki na koncertu prepevajo njegove komade.

Nobenega dvoma ni, da je Demetrius Shipp jr. na pogled neverjetno podoben zvezdniku, ki ga igra; tudi njegove manierizme in ton zadene do potankosti. Pa vendar se vloga nikoli ne vzdigne nad golo posnemanje, niti za trenutek ne ujame neke globlje resnice človeka. Morda bi se v rokah boljšega režiserja tudi bolje odrezal: spomnimo se samo, kako samoumevno avtentična sta bila predlani O'Shea Jackson jr. in Jason Mitchell kot Ice Cube in Easy-E v žanrsko sorodnem, a neprimerljivo boljšem Straight Outta Compton. Edina svetla luč po igralski plati je Danai Gurira kot Shakurjeva mama, militantna aktivistka Afeni; a tudi ona ne more preseči poenostavljene enodimenzionalne vloge navdihujočega lika v Tupacovem življenju.

Še bolj problematična je seveda upodobitev Sugea Knighta (Dominic L. Santana) v skoraj pozitivni luči. Zgodovina hiphopa uči, da je Knight, ki ga trenutno še čaka sojenje zaradi umora, nasilen norec. No, na velikem platnu je skorajda očetovska figura, ki pač disciplinira svojo "glasbeno družino", ki si njegovo trdo roko v resnici zasluži. Drugi (dobesedni) orjak industrije, The Notorious B.I.G. (Jamal Woolard), se v zgodbi skoraj ne pojavi. Ja, celovečerec, ki pretresa še tako bežne detajle iz Shakurjevega življenja, bolj ali manj preskoči eno najbolj fascinantnih rivalstev v zgodovini glasbe. Razen bežnih namigovanj, da je imel Biggie morda prste pri Tupacovem umoru, film do te teorije zarote nikoli ne zavzame takega ali drugačnega stališča.

Ne vem, kako velik oboževalec Tupaca bi moral človek biti, da bi to odtehtalo lesene dialoge in okorno Bloomovo režijo (še posebej rad ima dramatično rabo upočasnjenega gibanja). Wikipedijsko detajlirana biografija in legendarni komadi vas bodo morda zazibali v toplo naročje nostalgije - a tudi nostalgija ne more premostiti vseh napak na platnu. All Eyez On Me ni nič več kot površinski prelet prelomnih dogodkov in komadov, s katerimi smo seznanjeni še najbolj bežni znanci žanra. Niti potrudi se ne, da bi razumel kompleksnost in protislovja lika ("Kristusovske figure", kot se je izrazil recenzent The Daily Beasta), ki je spremenil kulturo hiphopa. Še več, film ne zna argumentirati niti, v čem naj bi bil Tupac drugačen od sodobnikov, kot so Dr. Dre, Snoop Dogg in Biggie.

Ocena: +2; piše Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
sanny86
# 28.06.2017 ob 20:19
@druga svica
Generacija, kateri je vzornik Bieber in Kardashianovi je izgubljena. Generacija odvisna od interneta, senzacionalizma itd.
sanny86
# 28.06.2017 ob 20:09
Clovek, ki je v svojih gangster rap komadih izlival na plano pravo poezijo, bi verjetno ob tej svoji upodobitvi, verjetno, dozivel pravo razocaranje.
Tupac je bil realna, surova in kruta oseba, katerega je pa takega naredila okolica in celotna socialna slika takratne ZDA. Film ga pa upodablja, kot neke vrste ujetnika v svojem zivljenju. Ce se pa pogleda dokumentarce in prave intervjuje z njim, se ugotovi, da on to niti zdalec ni bil. Bil je borec, ki je jasno in glasno povedal, kaj je gnilega na tej zemlji. In to ga je na koncu tudi stalo zivljenja...
el CARTEL
# 08.07.2017 ob 11:12
Ženska, ki ga je obtožila posilstva, je najprej prikazana kot histerična grupica, nato pa kot maščevalna, lažniva preračunljivka (tako enostranska interpretacija incidenta, zaradi katerega je Shakur pristal v zaporu, je - milo rečeno - žaljiva. Tupacov zagovor? "Uspešen in priljubljen sem; žensk mi ni treba posiljevati.") Ko ga obtožijo, da so njegova besedila šovinistična in mizogina, smo v naslednjem kadru priča obožujočim množicam deklet, ki na koncertu prepevajo njegove komade.

vrhunsko podtaknjen feminizem,
tole sem čakal.

ana nikoli ne razočara :)))

ja, ne moreš verjeti, "šovinistična in mizogina" besedila tupaca so dejansko pela tudi dekleta in ženske, one so tudi hodile na njegove koncerte... še bolj šokantno pa je,d a tudi po tem, ko je prišel iz zapora.
tako je pač bilo. to je pač realen prikaz, četuti je feminizem užaljen ob tem
vinklj.kugla
# 30.06.2017 ob 17:29
men ni cudn, ce se dela kako ga skrbi za lacne ljudi, pa za crnce se gre in bla bla bla ob enem mu pa črni sužnji strežejo v fensišmensi restavraciji! grozdje za njegov šampanc od par tisoč dolarjev prav tako naberajo črnci za minimalca brez zdravstvenga zavarovanja...itd...
zamudnik
# 30.06.2017 ob 12:08
Ana Jurc, tožili te bodo. Film je režiral nebelec, v njem igrajo nebelci, ko ne bo šlo več drugače, pa bo proagiran kot "uporniški" film proti takšnemu ali drugačennemu tlačenju in zapostavljanju. Ne kritike, film si zato zagotovo zasluži vsaj noinacijo za sundance, če ne celo za oskarja, kjer pa mu mora zagotovo pripasti vsaj kaka nova nagrada za posebne dosežke za karkoli pač.
el CARTEL
# 08.07.2017 ob 11:15
kar se pa tiče zgodbe, filma nisem gledal,
a še pred ogledom lahko vem, da je to tipična hollywood zgodba.

ne vem kaj so vsi impresionirani z straight outta compton, tam tudi ni bilo nič resnega notri, razen nostalgije. enako kot v tem filmu.

pač main stream hollywood je ocenil, da bo več denarja dobil s prikazom nostalgije in enodimenionalnim likom, kot pa kompleksnim prikazom študije osebnosti
artoum
# 28.06.2017 ob 21:40
+sicer bo pa folk sam moral spregledat ............. glasbeni in filmski svet je kar dober za začetek
artoum
# 28.06.2017 ob 21:37
svyatoslav

lep pozdrav od mene.
svyatoslav
# 28.06.2017 ob 20:31
Bil je umorjen le nekaj dni potem, ko je razkril globalistično črno plemstvo.
Druga Švica
# 28.06.2017 ob 20:16
Generacija, kateri vzornik je kriminalec, je izgubljena ...
Filmske recenzije
link
Filmska recenzija: Odiseja
1
13. avgust 2017 ob 17:22 Za današnjo generacijo, ki je zakoračila v srednja leta, in še malce starejše občinstvo je bil Jacques Cousteau nekakšen superjunak druge polovice 20. stoletja, občutljiv in hkrati neustrašen ...
Več novic ...
Kazalo