Ocenjujemo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Dunkirk
Dunkirk je razdeljen na triptih zemlje, neba in morja; vsak segment je opredeljen tudi s prevladujočo barvo (modra, siva, bež). Foto: IMDb
Dunkirk
Dunkirk je tudi prvi Nolanov film, ki ni stripovska/literarna adaptacija ali povsem izvirna zgodba, ampak posnet po resničnih dogodkih. Foto: Blitz Film
Dunkirk
Ker je šlo na obali Dunkirka večinoma za mlade, neizkušene može, je tudi režiser sklenil za pehoto najeti mlade, bolj ali manj neznane igralce. Foto: Blitz Film
Dunkirk
To, da nobeden od igralcev posebej ne izstopa, je bila nedvomno režiserjeva zavestna odločitev: vsi so del kolektiva, in Dunkirk je skupinski film v pravem pomenu besede. (Edina delna izjema je Mark Rylance, ki dobi priložnost, da zablesti - ali pa je pač samo tako dober, da ne more drugače kot izstopati.) Foto: Blitz Film
Dunkirk
Še dekletom (ali fantom), ki bodo prišli oboževat Harryja Stylesa, je Nolan idolatrijo malce otežil: Stylesov lik ni ravno negativec, defenitivno pa ni junak v klasičnem, črno-belem pomenu besede. Foto: Blitz Film
Dunkirk
Dogajanje na plaži, ki spremlja manjšo skupino pehotnikov, ima časovni okvir tedna dni. Dogodki na ladjah se zgodijo v enem dnevu in zračni napadi v eni uri. Vseeno se vse tri plasti na neki točki prepletejo in sestavijo v celoto. Foto: Blitz Film
Dunkirk
Tako kot je omejil število dialogov, je režiser omejil tudi prizore s krvjo - na platnu je praktično ne boste videli. Foto: Blitz Film

Filmska recenzija: Dunkirk

Sofisticirana sestavljanka, ki išče večjo sliko, ne zgodb posameznikov
28. julij 2017 ob 08:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Christopher Nolan je eden redkih režiserjev, ki so si izbojevali tisti tako želeni prostorček na presečišču visokoproračunskega, mainstream spektakla in avtorskega filma, ki ga stroka resno upošteva. Čeprav so trdna tla zgodovinske drame na prvi pogled odmik od znanstvenofantastičnega misticizma Nolanovih večjih uspešnic (Izvor, Medzvezdje), je tudi Dunkirk v prvi vrsti sofisticirana sestavljanka, ne pa zgodba o človeškem trpljenju.

Ko na obalo Dunkirka dežujejo bombe, se možje – 400 tisoč zavezniških, predvsem britanskih in francoskih vojakov – nimajo kam skriti. Mečejo se na obraz v pesek, se stiskajo v dve gubi, čepijo na pomolu. Ničesar nimajo, razen čelad, kar bi jih branilo pred smrtjo iz zraka. Stisnjeni na skrajni rob kopnega, odrezani od soborcev na celini vse bolj prestrašeno čakajo, kaj bo prišlo prej: evakuacija ali pa množični pokol, ki bo vojno tehtnico dokončno nagnil v korist Nemčije. (Piše se leto 1940 in zmaga zaveznikov je vse prej kot samoumevna). Ko nemški bombniki odvržejo svoj smrtonosni tovor in izginejo na obzorju, se vojaki poberejo. Tisti, ki so mrtvi, se ne. In s tem je epizoda končana. Prizor lepo povzame pristop tesnobnega, kot z metronomom umerjenega, učinkovitega Dunkirka.

Da je pod film podpisan Christopher Nolan, boste vedeli že po tem, da na prvi pogled linearna zgodba razpada na kompleksno, a smiselno fragmentirane drobce usod vojakov na tleh, na morju in zraku; med ločenimi tirnicami in liki režiser preklaplja s kirurško natančnostjo, z zavestjo, da se bodo delci na koncu zložili v smiselno celoto. Če sami ne dojamete usodnega odtekanja časa, je tu vztrajno, tesnobno tiktakanje zvočne podlage.

Nolana so v preteklosti že kdaj opisali kot "hladnega" režiserja, ki s filmi raje kot na čustveno apelira na intelektualno noto gledalcev. Morda je to preveč posplošena izjava, a za Dunkirk kar drži. Vsi tehnični vidiki filma so dovršeni: fotografija je izjemna (večina dogajanja je, še en režiserjev prepoznavni znak, ovita v hladne odtenke modre in sive), montaža natančna, režija premišljena in zvok osupljiv. (To se sicer na nanaša na predvidljivo, na trenutke bombastično glasbeno podlago Hansa Zimmerja). Nolan je uporabil formata 65 mm filma in IMAX, morda kot posmeh v brk trditvam, da je "vse, kar je vredno gledati, dostopno na televiziji". Dunkirk je film, odločen, da vas bo spravil nazaj v kinodvorane. Pozabite na ceneno (ali pa drago) računalniško animacijo na vsakem koraku – če je potreboval na stotine vojakov za prizor bombardiranja, je na plažo spravil na stotine statistov. Tukaj ni bližnjic in trikov.

Pa vendar si je protagoniste zgodbe skoraj nemogoče zapomniti drugače kot po igralcih, ki so jih upodobili. Seveda boste lahko našteli Toma Hardyja (Nolan ne skriva dejstva, da mu je po Vzponu Viteza teme namenoma obraz še enkrat skril za masko) in Harryja Stylesa, a onkraj tega, da sta pač znana obraza, sta njuna lika prazna. Tu je še Cillian Murphy v šoku, ki dobi le nekaj kratkih prizorov, in pa vojak (Fionn Whitehead), ki je moral v prvem prizoru na veliko potrebo, pa mislim, da mu nikoli ni uspelo. Kdo so ti ljudje, razen tega, da hočejo preživeti, h komu se bodo vrnili po vojni? Šele nekje na treh četrtinah zgodbe se izkaže, da je eden od vojakov, ki jih spremljamo, Francoz – do tistega trenutka se nikomur ni zdelo potrebno, da bi z njim govoril.

Primerjajmo, če hočete, z Reševanjem vojaka Ryana, eno od nespornih mojstrovin žanra: prizor Toma Hanksa, ki med izkrcanjem na obali Omaha skozi plamene in okrvavljene valove otopelo opazuje vojaka, kako s tal pobere svojo odtrgano roko. Spielberg v enem samem prizoru predoči neizmernost uničenja in trpljenja, ki ju s seboj prinese vojna. Dunkirk tega nikoli ne doseže v enaki meri: minuciozno, detajlirano poustavri kaos na stotine tisočev obupanih mož (v številnih primerih bolj fantov kot mož), ki se zavedajo, da so se znašli v mišnici – a njihovega obupa nikoli ne začutiš v drobovju. Da ne bo pomote: zadržani občutek naraščajoče tesnobe je veliko bolj etičen in sprejemljiv pristop kot t. i. "torture porn" razmesarjenih trupel, s katerimi nas skoraj v nasladi obmetava Mel Gibson v Grebenu rešenih.

Dunkirk v resnici ni pretirano ekspliciten film: ljudje umirajo, in to množično, a nikoli zares nazorno in včasih celo ne pred kamero (dovolj je, da vemo, kaj se bo zgodilo z naluknjano ladjo, natovorjeno z ranjenci, ki jih nihče nima časa izkrcati). Seveda dojamemo, na razumski ravni, da se pred nami odvija človeška tragedija, a ker Nolan noče vpletati čustev, ob tem prizoru verjetno niste imeli solznih oči – prej vozel v želodcu. Glavno vprašanje, na katerega nimam dokončnega odgovora, je v tem, ali lahko film, ki ne izzove čustvene reakcije, vpliva tudi dolgoročno – ali pa, če smo cinični, vsaj do podelitve oskarjev. (To bo pokazal čas, je pa že zdaj precej varno staviti na cel kup nominacij v tehničnih kategorijah.)

To, da nobeden od igralcev posebej ne izstopa, je bila nedvomno režiserjeva zavestna odločitev: vsi so del kolektiva, in Dunkirk je skupinski film v pravem pomenu besede. (Edina delna izjema je Mark Rylance, ki dobi priložnost, da zablesti – ali pa je pač samo tako dober, da ne more drugače kot izstopati.) Še dekletom (ali fantom), ki bodo prišli oboževat Harryja Stylesa, je Nolan idolatrijo malce otežil: Stylesov lik ni ravno negativec, defenitivno pa ni junak v klasičnem, črno-belem pomenu besede. Še en dokaz, da film noče biti zgodba o tem ali onem pogumnem posamezniku, ampak prej zgodovinska freska.

Večplastno razdejanje iz vode, kopnega in zraka gledalca izčrpa, pa čeprav je Dunkirk s 106 minutami eden režiserjevih najkrajših filmov. Kljub zavestnim avtorskim odločitvam, ki smo jih tu – iz čisto osebnega okusa – morda interpretirali kot pomanjkljivosti, ostaja neizpodbitno dejstvo, da ni trenutno nobenega drugega režiserja, ki bi ljudi tako množično privabljal v multiplekse in potem od njih zahteval tako veliko. In to je nekaj, nad čimer se ne bomo nikoli pritoževali.

Ocena: 4+, piše Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
Lukas
# 28.07.2017 ob 12:32
Nemci v resnici nikoli niso hoteli vojne z Anglijo, še tisti sprehod skozi Francijo je bil bolj zaradi ponižanja iz 1. svetovne vojne in da so jih imeli pod kontrolo, da bi se lahko koncentrirali na Rusijo. Njihov glavni vojaški in strateški cilj je bila Rusija. Hitler je namenoma ustavil tanke in preprečil masaker v Dunkirku, da bi dal Angliji še eno šanso, da razmisli o dogovoru z Nemčijo. Ker se to ni zgodilo, so se potem stvari začele odvijati drugače.
fah-q
# 28.07.2017 ob 10:25
@7up
Zato, ker so tudi Nemci vedeli, da nimajo niti približno resursov, da bi izvedli invazijo na UK, kaj šele, da bi dolgoročno lahko vzdrževali Francije in UK okupirano.

Če bi izvedli masaker bi bilo verjetno nemogoče priti do mirovnega sporazuma....


prvič-kdo je govoril o invaziji anglije? imeli pa so velik del njihove vojske dobesedno na pladnju. lahko bi jih pobili ko kure na zagrajenem dvorišču. če koga potem rusije ne bi mogli dolgoročno okupirat-pa so jih napadli le par tednov kasneje.
drugič-ti resno misliš, da so se ukvarjali z mirovnim sporazumom v letu 40, in to tik preden so napadli rusijo ter po dobesedno ponižani franciji?? mirovni sporazum so podpisali februarja 47!!
Nikec3
# 28.07.2017 ob 09:37
Film se z odločitvijo Nemcev ne ukvarja. Je izrazito prvooseben film.
Abndbn
# 28.07.2017 ob 09:35
Jarik, ta film mora bit glasen. Vojna je glasna. Nemška letala v 2.svetovni vojni pa so bila prav nevzdržno glasna in meni osebno so prav ti prizori z nemškimi letali bili eni najboljših v filmu. Bliže kot prihajajo, bolj so glasna in na koncu je res že praktično na meji nevzdržnosti, in to je tudi namen, da gledalec vsaj malo začuti, kako so se počutili obstreljevani vojaki.
Drugače pa sem pričakoval več. Je dober film, kot je tudi pričakovati od Nolana, ampam vsaj meni ni pustil nekega "uau" efekta.
fah-q
# 28.07.2017 ob 09:20
dunkirk je še danes predmet debat-zakaj so se nemci dobesedno ustavili, ko bi lahko mirno pregazli zaveznike-so jih imeli kot na pladnju, za anglijo bi to bil skoraj uničujoč udarec (rešili so skoraj 400.000 vojakov zarad tega)-in to že maja leta 40. nisem videl filma in vprašanje je, če pokažejo to dejstvo.
STRIKE
# 28.07.2017 ob 09:44
Men je film super posnet in niti malo dolgočasen!

Dober vojni film!
garmond
# 28.07.2017 ob 10:01
Zdaj pa tudi mene bolj zanima, kaj je bilo napisanega v Jarikovem komentarju, kot to, kar je napisanega v zgornjem članku.
A lahko kdo, ki ga je prebral, vsaj namigne na vsebino njegovega komentarja? Res me firbec mantra.
maher
# 28.07.2017 ob 11:40
@ la CARTELA:

O sancta simplicitas! (ž.)
Outsider
# 28.07.2017 ob 11:06
Enak problem z glasnostjo je v Koloseju v Ljubljani. Šel dvakrat, obakrat skoraj oglušel. Sedaj me ne vidijo več.
luxmundi
# 30.07.2017 ob 18:41
@ el CARTEL, 7 up

Drang nach Osten je samo okvirni plan, ki je točno razdelan v obsežni študiji Generalplan Ost
V tem planu je popisano vse, koliko ljudi se pobije takoj, koliko se jih iztrebi s pomočjo stradanja, bolezni itd itd v določenem časovnem obdobju. In ja, ta plan je zajemal tudi zahodne dele ruskega imperija (Baltske države - obnova Prusije, pa tudi rodovitno Ukrajino in pa seveda vedno na vrhu želja zaradi svoje lege - polotok Krim). Je pa to ena izmed bolj gnusnih stvari, kar sem jih kdaj prebiral.

7up ima deloma prav, vzhodno Evropo so res "gazili", dokler jih ni ustavila ruska zima. Nato so jih spomladi udarile še močne ruske sile, ki so se v letih pred vojno pospešeno modernizirale, in so do konca vojne premogle tehnološko precej izpopolnjeno orožje. Sicer so bili recimo njihovi T-34 daleč od nemških tankov Tiger, ampak imeli so drugačno taktiko - slabšo tehniko so nadomestili s številčnostjo, hitrostjo proizvodnje in majhno ceno. Na bojišču je prevladalo slednje (Kursk).

Tudi v primerjavi z zahodnimi silami pa je bil Reich takrat tehnološka špica. V vseh pogledih, od tankov, letal (tu so jih sicer nespametne odločitve Hitlerja in diktati Goeringu sicer stale premoči), mornarice, da ne govorim o raketni tehniki. Francijo so premagali taktično, obšli so Maginotovo linijo, ki je bila povsem neuporabna in narejena za pozicijsko vojno nekih drugih časov. Upor je bi sicer mogoč, ampak vrh francoske vojske je bil takrat obkoljen in kapitulacija praktično neizbežna.

Glede tematike pa to - Hitler je dolgo časa upal, da se mu bodo Britanci (kot Germani) pridružili in bodo tako skupaj pokorili Evropo (sicer jasno pod vodstvom Nemčije). Danci, Švedi, Norvežani pri tem niso imeli posebnih zadržkov. Hitler je bil osebno zelo razočaran in prizadet, ker se Britanci z njegovimi načrti niso strinjali. Nekateri so mnenja, da je tudi evakuacijo Dunkirka dovolil prav zato, da bi še ohranil vsaj majhno možnost za takšno zvezo, do katere pa seveda nikoli ni prišlo. Vsekakor si bom film z veseljem ogledal.
sistemc.
# 30.07.2017 ob 17:29
Glede Dunkirka je zame antologijska scena iz "Allo Allo", ko Rene in Michelle prvič srečata angleška pilota. In jasno, nihče nikogar ne razume. Rene kaže na uro in jima pravi, da sta prišla dva dni prezgodaj.

Pilota:
- Grasping French twit! They left us stranded at Dunkirk, you know? If we have to give him a watch to get us through the window god knows what he'll want before we get food.

Rene in Michelle:
- Why has he given me his watch?
- Maybe the British are grateful because we fought the Germans while they ran away at Dunkirk?
- You had best keep it, they might be offended.
- Thank you!

Pilota:
- He's pocketing the damn thing!
zvrc
# 28.07.2017 ob 12:23
@ fah-q Hiter je računal, da bo Anglija kapitulirala, oziroma bo stopila na drugo stran. tje precej gortovo. Pa tudi napad na Rusijo se je začel šele leto po porazu Francije in ne nekaj tednov kasneje, kot trdiš. Leto dni, pa so se Angleži sami (no nekaj časa še z Grki in Jugoslovani) borili proti nacistom!
anny22
# 28.07.2017 ob 11:31
To z glasnostjo je koristna informacija. Bomo pač vzeli ušesne čepke.
a-rod
# 28.07.2017 ob 10:02
Seveda je glasen film, vojna je glasna
a-rod
# 28.07.2017 ob 10:00
Odlicen film, odlicno posnet in napet, seveda rohnenje rolls royce marlinov (motor spitfire-rja) pravi balzam za usesa, kot pravi lik v filmu ob preletu: najlepsi zvok na svetu!
conchita
# 28.07.2017 ob 15:08
SF0100: men je blo svetovno... jaz vse gledam tako na glas

Očitno si daš takrat slušni aparat ven ...
tocco
# 28.07.2017 ob 11:12
7up ni res odločitev je prekinil furer sam, da bi nemci morali izvesti masaker je bil preprican rommel, guderein, kluge, goring. In so motorizirane enote wehrmachta upočasnile napredovanje. Ta masaker bi nekako preprecil dan d ali bi ga pa preložil.
tiger983
# 30.07.2017 ob 23:49
luxmundi,# 30.07.2017 ob 18:41

thx za tvoj post, ker si mi prihranil cajt ;)
el cartelu in 7upu pa predlagam da se pozanimata o dejanskih stvareh ki so se dogajala in ne tisto, kar pišejo šolski učbeniki in govorijo dedki doma.
janezvalva
# 28.07.2017 ob 23:43
a se kaj streljajo?
SF0100
# 28.07.2017 ob 13:32
men je blo svetovno... jaz vse gledam tako na glas
xskip
# 28.07.2017 ob 13:10
film si oglejte v 4K.
Kolosej LJ: še vedno - ampak samo dvorana 7
Cineplexx: žal ni več v 4K (samo prvi teden v CE, KR in MB)
fah-q
# 28.07.2017 ob 12:32
@zvrc

nekaj časa je veljalo, da je šlo za Hitlerjevo gesto dobre volje-potem se je izkazalo, da je dva generala (ne spomnim se več imen) ki sta dejansko to ukazala kaznoval...

kar se pa tiče barbarosse pa se posipam s pepelom...imaš prav. kr sram me je take neumnosti... :(
jocohamas
# 28.07.2017 ob 11:49
Fah-q
Seveda so planirali napasti UK tudi po zemlji, a zato so morali najprej zmagati v zraku, kar jim pa ni uspelo (kot kaze zaradi ponosa, da so vrnili Londonu za bombardiranje Berlina). To je znano kot "Battle of Britain".
nim
# 28.07.2017 ob 10:55
Tako kot je omejil število dialogov, je režiser omejil tudi prizore s krvjo - na platnu je praktično ne boste videli

V včerajšni recenziji v nekem časopisu je pisalo da je film non-stop masaker?
tiger983
# 30.07.2017 ob 23:59
pa malo za razmišljanje.. kako to, da je angleška vlada s čerčilom na čelu poslala v reševanje lastniih vojakov z malimi barkami in čolnički? pa še to civiliste. a še kdo dvomi, da je imel hitler namen osvojiti britanski imperij kot nekateri govorijo oz. kar celotni svet ?!
dejstvo je, da je čerčil vedel da hitler ne bo dovolil pobiti umikajoče se britanske vojake. britanci enostavno niso hoteli imeti "pred nosom" veliki in močni 3.rajh, zato pa so se paktu z rajhom odpovedali. tole zavlačevanje pa je seveda najbolj koristilo sovjetom, kateri so se začeli pripravlajti na veliko vojno. torej, napad barbarossa ni bil tako nepričakovan s strani sovjetov, kot nekateri mislijo.
tiger983
# 30.07.2017 ob 23:31
no, pa da še sam povem nekaj dejstev pravkar (po)gledanega filma. če se dam v vlogo filmskega kritika, naj naštejem samo manj prijetne dogodke v kinu kolosej (btc):
1. zvok v kinu preveč naglas še posebno k so ble reklame, da v ušesih kar piska od hrupa
2. po mojem okusu je film posnet izrazito za angleško tržišče in pumpanje njihove mladine kako da so njihovi vojaki nevem kakšni heroji bli, blabla....
3. glede tega, da je znano kje je mesto dunkerque in kdo vse je bil udeležen v resnici bi pričakoval čuti še kaj francoskega in nemškega jezika kar pričara realno stanje na "bojišču"
4. da ponovim besedo "bojišče"....to zame skoraj da ni bilo. razen par preletov letal človek skoraj da ne dobi občutek da je vojno stanje. film malo da vedeti da se nekaj pripravlja, na koncu pa se vse skupaj prehitro konča.
5. za moje pojme je film posnet v nekakšnih podscenah, ki se ponavljajo uro pa pol, tako da dobil filing da nism izvedel ničesar novega in razburljivega. se mi zdi da je zelo cenen film brez nekega posebnega navdušenja.
6. u filmu nobenih civilistov, samo vojaki kateri imajo lik oz. vlogo redkobesednosti.
Maggor
# 28.07.2017 ob 09:40
Film sicer je za pogledati, vsekakor pa tudi meni pri meni ni pustil nekega posebnega vtisa. Glede na dejstvo, da traja le dobro uro in pol, se mi je zelo vlekel in me pustil kar razočaranega.
el CARTEL
# 28.07.2017 ob 19:29
Premagovati nerazvite vzhodno in južno evropske države je popolnoma nekaj drugega kakor pa biti dolgo vojno s industrijsko precej razvitejšimi tekmeci.

nato pušnejo vojno s sovjeti.
ker fail si ti 7up :)

kar se tiče dolgoročne okupacije rusije, a si slišal kdaj izraz "Drang nach Osten"

dokaz, da so nemci tudi pred hitlerjem halucnirali o poseljevanju vzhoda
7up
# 28.07.2017 ob 09:59
fah-q

Zato, ker so tudi Nemci vedeli, da nimajo niti približno resursov, da bi izvedli invazijo na UK, kaj šele, da bi dolgoročno lahko vzdrževali Francije in UK okupirano.

Če bi izvedli masaker bi bilo verjetno nemogoče priti do mirovnega sporazuma....
james blake
# 28.07.2017 ob 09:11
Ne bi se mogel bolj strinjati z Jarik-om. Očitno so na nizkocenovnih rekreativnih drogah, če že iščemo opravičilo za ponorelost pre-glasnosti, ki je mene odgnala iz kina (in veliko, veliko potencialnih gledalcev). Film je OK. Osebna nota (kot pri originalnem zapisu) pa, da bi raje videl tovrstno obdelavo aktualnih Dunkirk-ov. prenaseljenost, anarhično razmnoževanje z genocidom nad vsem ostalim življenjem, holokavstom nad klavnim, beg v teorije zarote, ko govorimo o podnebnih spremembah, nobene vizije kako upravljati s planetom, ko se nezadržno in eksplozivno bližamo 100 milijardam, ki bodo živele samo še za hrano, skrajno ideološke in fanatično religiozne vojne nizke intenzitete, kjer so padle še najmanjše norme morale zapisane v genomu homo sapiensa, prebežniki, ki iščejo prostor za življenja tam, kjer jih, brez dovoljenja niti najmanjše kritike, sprejemajo fanatiki poti v pekel z dobrimi nameni (čeprav seveda vedo, da so njihovi nameni odraz lastnega nezadovoljstva s samim sabo),.. absolutno se moramo učiti iz zgodovine, ampak tega imamo dovolj na filmskem platnu - rabimo streznitev in vso kritiko sedanjosti. brez ponorelosti, poglejte kako sem dober, ki uničuje vsako možnost kvalitete zanamcem in pljuje po prednikih, in z vso referenco na etične kodekse zapisane v naši kulturi kar takoj spravi v zapor vse, ki se danes razglašajo za filantrope, njihovi nameni pa so dejansko zločin. huda stvar. bo med sedanjimi 10 milijardami eden, ki bo to spravil na platno na način filma, ki ga komentiramo?
7up
# 28.07.2017 ob 14:19
fah-q

Nemci niso nikoli hoteli zares vojne s Francozi/Angleži in ZDA. Premagovati nerazvite vzhodno in južno evropske države je popolnoma nekaj drugega kakor pa biti dolgo vojno s industrijsko precej razvitejšimi tekmeci.

Verjetno niti Francije ne-bi nikoli premagali s direktnim napadom - že prečkanje Ardenskega gozda je bil svojevrsten čudež. S omenjenim manevrom so lahko sklenili premirje s Vichy-evsko vlado in na nek način so Francijo odstrani ven iz enačbe. Enake načrt so imeli tu s UK. Vse skupaj, bi lahko šlo popolnoma v drugo smer, če Francozi ne-bi bili pripravljeni na dogovor. Vojske so imeli razdrobljene po celi državi, še zelo veliko,...

Tudi Rusije niso imeli namen dolgoročno okupirati. Nemški primarni cilj je bil razširiti meje na ozemlje današnje Poljske, Slovaške, Češkee, verjetno tudi Yugoslavije. Kaj hudiča bi pa sploh delali dolgoročno s svojimi ideološkimi brati Rusi?
el CARTEL
# 28.07.2017 ob 11:11
ja, ana,
dodal bi le film glorificira mačistično družbo in da film s tako nereprezentativnim predstavljanjem ženskega spola le dokazuje,d a je nolan kot hollywood pravzaprav šovinističen.

tako,
popravljeno
Filmske recenzije
link
Filmska recenzija: Ivan
20
26. november 2017 ob 10:17 Prav gotovo drži, da take junakinje, kot jo v Ivanu upodobi Maruša Majer, v slovenskem filmu še ni bilo.
Več novic ...
Kazalo