Ocenjujemo
(1)
Zaljubljen v mojo ženo
Daniel Auteuil se očitno v času gibanja #MeToo ne da motiti in neprizadeto vztraja pri ne posebej izvirnih moških heteroseksualnih fantazijah. Foto: SOJ RTV SLO
Zaljubljen v mojo ženo
Daniel Auteuil je komedijo Zaljubljen v mojo ženo na platno prenesel po gledališki predstavi, v kateri je imel glavno vlogo, to pa si je namenil tudi tokrat. Foto: SOJ RTV SLO

Dodaj v

Filmska recenzija: Zaljubljen v mojo ženo

Igrajo Sandrine Kiberlain, Adriana Ugarte, Gérard Depardieu in Daniel Auteuil
15. oktober 2018 ob 17:55
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Daniel, urednik v poznih srednjih letih, sreča prijatelja Patricka, ki se je pred kratkim ločil zaradi pol mlajše Emme. Daniel ga povabi, naj prideta z novo partnerico na večerjo, čemur pa Danielova žena Isabelle nasprotuje, saj je bila najboljša prijateljica Patrickove nekdanje žene. A srečanje se vseeno zgodi in v trenutku, ko stopi v stanovanje mlada in privlačna Emma, se Daniel vanjo zatreska ter začne izgubljati v fantazijah o skupnih avanturah.

Film Zaljubljen v mojo ženo je bulvarska komedija, ki jo je režiral Daniel Auteuil po gledališki predstavi, v kateri je že imel glavno vlogo, in skoraj egomanično izstopa tudi v filmu: preostali liki imajo komaj kaj več od podporne vloge oziroma so pretežno pasivni. Jasna razlika med filmom in gledališčem je v tem, da je režiser na filmu fantazije lahko odpeljal iz dogajalnega prostora, na katerega je pripoved omejena, torej iz stanovanja, v katerem poteka večerja z obema paroma, po raznih eksotičnih lokacijah. Obstaja pa še druga, manj znana, a zgovornejša razlika, in sicer v naslovih obeh del: naslov gledališke predstave se je glasil Izza scene oziroma Druga stran kovanca in namiguje na razkrivanje nekih ozadij romantičnih odnosov, principov intime, oziroma "razkrivanje" na splošno.

Film je zaradi splošne vulgarizacije naslov predloge, glede na končni rezultat sicer ustrezno, zavrgel, in če izvirnik namiguje na nekakšne bergmanovske "prizore iz zakonskega življenja", je celovečerec čisti antibergman, čvekava lahkotna komedija besednih in vizualnih gagov, ki pa jim poide sapa že precej pred koncem.

Seveda bi lahko kritizirali strahotno predvidljivost in klišejskost, a vsak kliše je utemeljen na nekih ponavljajočih se vzorcih in nemara obči resnici, toda ta konkretna snov, kakor koli trivialnih temeljev že je, sama od sebe ponuja možnost raziskovanja razmerja med vznemirljivostjo in udobjem v vsakdanjih življenjih, in hojo po meji med fantazmami in realnostjo, kar je filmu tako rekoč v genetskem zapisu ... A pohvali bi se še najbolj približali, če bi zapisali, da skuša biti Daniel Auteuil z nerodnostjo, zapleti in zadregami nekakšen kvazi Woody Allen po francosko.

Je pa v enem pogledu film Zaljubljen v mojo ženo vendarle izzivalen, in sicer da se Auteuil ne da motiti in v času makartističnega gibanja #MeToo neprizadeto vztraja pri ne posebej izvirnih moških heteroseksualnih fantazijah in ženskah kot spolnih objektih – skratka, feministkam ogled odsvetovan.

Iz oddaje Gremo v kino

Gorazd Trušnovec, 3. program Radia Slovenija, Ars
Prijavi napako
Komentarji
Ples
# 15.10.2018 ob 18:50
da se Auteuil ne da motiti in v času makartističnega gibanja #MeToo neprizadeto vztraja pri ne posebej izvirnih moških heteroseksualnih fantazijah in ženskah kot spolnih objektih – skratka, feministkam ogled odsvetovan.

Moškim, alergičnim na feminizem, pa svetovan, a kako? Čeprav je zanič, kot razumem recenzijo
Ocenjujemo
link
Liffe: Stotnik
4
17. november 2018 ob 07:24 Vojna drama Stotnik je do groteskne končne izpeljave pripeljani rek, da "obleka naredi človeka". Nekatere uniforme očitno ustvarjajo zveri.
Več novic ...
Kazalo