Santigold je ne le s svojimi solističnimi projekti, temveč tudi s poetičnimi angažmaji pri drugih, bolj mainstreamovskih glasbenicah, zaznamovala zadnje popkulturno obdobje v sodobni glasbi. Foto: false
Santigold je ne le s svojimi solističnimi projekti, temveč tudi s poetičnimi angažmaji pri drugih, bolj mainstreamovskih glasbenicah, zaznamovala zadnje popkulturno obdobje v sodobni glasbi. Foto: false

Neverjetno, kako so se, potem ko je Santigold dobesedno nagnala razvpitega elektronskega hitmakerja Davida Guetto (pobožno producentsko željo njenih založnikov) iz studijskega projekta Master Of My Make – Believe, vse glasbeno-igralne karte zložile njej v korist. To nadvse veseli, kajti beseda je o eni ključnih glasbenih avtoric, ki je ne le s svojimi solističnimi projekti, temveč tudi s poetičnimi angažmaji pri drugih, bolj mainstreamovskih glasbenicah zaznamovala zadnje popkulturno obdobje v sodobni glasbi. In ker si je založba (za)želela višja mesta lestvic (?!), sem res vesel, da je avtorici izjave: "I hate David Guetta" uspel tako visok met v konkurenci Billboardovih 200.

Štiri leta po tej glasni se zaušnici založništvu, menažeriji, puhlem mainstreamu, Guetti in marketinškim strategijam "kako uspeti" se je Santigold odločila za "razprodajo" po simbolični ceni. 99¢ je potrošniški album, ki zavoljo nizke cene ponuja več. Zato ga je mogoče zaužiti, tudi če ne poznate glasbene preteklosti plodne in vedno izvirne newyorške glasbenice. To nikakor ne pomeni, da Santigold ne črpa iz lastne zakladnice samostoječih glasbenih zvrsti, ki so ji najbližje. A je prav zaradi tega nekonvencionalnega mišmaša, ki mu perfidno briše vsakršne sledi, sila izvirna. Tudi tokrat so njena besedila (Big Boss Big Time Business, Chasing Shadows, Outside the War, Who I Thought You Were) rezka kot britvica in ne puščajo dvoma o njeni politični, družbeni in kulturološki ozaveščenosti. Morda je nepovratno izginila njena navdušenost nad evropskim neodvisnim zvokom, a se nam je novinarjem tista prispodoba o postpankovskem priokusu v njeni glasbi zapisala že ob prvencu, ki je bil, roko na srce, več kot briljanten https://www.youtube.com/watch?v=ciJDA0tcQfs .

Toda ravno tako bi lahko to trdili tudi v območju dubovske glasbe, če bi si vzeli čas in dovolj podrobno prisluhnili njenemu stranskemu projektu Top Ranking: A Diplo Dub, kjer nam Santigold v sodelovanju z Diplom predstavi zimzeleno pesmarico v povsem novem in posodobljenem zvoku https://www.youtube.com/watch?v=duhGjGuzpSA . Kdor je za Santigold, ni za Guetto. In nasprotno.