Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) se je odvila krstna uprizoritev predstave Cafe Dada, ki je nastala po motivih del dadaistov. Predstava v režiji Jaše Kocelija poskuša približati ozračje, ki so ga v züriškem lokalu Cabaret Voltaire v prvi svetovni vojni ustvarjali mladi začetniki dadaizma.

Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, bo predstava ponudila pogled na mlado skupino umetnikov, ki se je leta 1916 sredi vojne vihre zatekla v Švico, kjer je v Zürichu odprla kultni lokal z nočnim kulturnim programom.

Koceli je nad dadaisti očaran že od akademije. Dotaknila se ga je ideja brezdomcev, starih od 20 do 30 let, različnih narodnosti, ki so se kljub vsej različnosti povezali, in v času, ko so vse bolj bledele koordinate obstoječega družbenega sistema, poskušali vzpostaviti nekaj novega. Pet fantov - Hugo Ball, Tristan Tzara, Richard Huelsenbeck, Jean Arp in Marcel Janco ter dekle, Emmy Hennings, je pet mesecev pripravljalo večerni program Cabareta Voltaire. Program je obsegal vse, od konvencionalnih recitalov pa vse do predstavitev zvočne poezije ter abstraktnih plesov.

Pojem dada je po Kocelijevih besedah nemogoče opredeliti. "Dada je nekaj čudnega," je dejal Koceli, nekaj, kar preizprašuje meje odra, jezika in navsezadnje celo človeka. Dado so ustvarjalci danes posvojili kot idejo o novem, udarnem in svežem, ki presega razum in logiko. Predstava bo ponudila nekaj največjih uspešnic omenjenih ustvarjalcev, pa tudi zgodbe, anekdote in odlomke iz esejev drugih pripadnikov gibanja, ki je v Parizu zamrlo leta 1923. Kljub predstavitvi gibanja se bo predstava izognila njegovemu dokumentarnemu prikazu.

Predstava, kot bi jo videli v letu 1916
Predstava bo sledila kabaretu, kot so si ga zamislili prvotni ustvarjalci. V prvem delu bo ponudila bolj lahkotne vsebine, v drugem pa bodo na vrsti resnejše tematike. Predstavljen bo tudi nov performativni vidik, ki ga lahko izvede profesionalna gledališka zasedba, je povedala dramaturginja Eva Mahkovic. Prostor je po dimenzijah podoben izvirnemu Cabaretu Voltaire; oder za nastopanje in klavir stojita na istih položajih kot leta 1916 v Zürichu. Za sceno predstave je poskrbel Darjan Mihajlović Cerar, za kostume Branka Pavlič, za glasbo pa Miha Petric.

Študij "na terenu"
V predstavi igrajo Matej Puc, Nina Rakovec, Domen Valič, Jernej Gašperin, Jure Henigman in Jure Kopušar k. g. Vsi člani umetniške in igralske ekipe so iz generacije osemdesetih – približno istih let kot prvi dadaisti. Igralci so se z režiserjem in dramaturginjo udeležili tudi študijskega potovanja v Zürich. Tam so si ogledali lokal, ki danes deluje znotraj inštituta, ki ga vodi Adrian Notz.