Prikaz popolne praznosti in nespametnosti nekega dela sodobne družbe je pisan v slogu, ki omogoča oziroma narekuje dinamične komedijske obrate, v razvoju igre pa tudi ostre vsebinske poudarke. Reklame, seks in požrtija zaokrožajo dramsko trilogijo, v katero je Zupančič umestil še Hodnik in Razred. V vseh je anticipiral poznejša dogajanja v družbi. Foto: MGL
Prikaz popolne praznosti in nespametnosti nekega dela sodobne družbe je pisan v slogu, ki omogoča oziroma narekuje dinamične komedijske obrate, v razvoju igre pa tudi ostre vsebinske poudarke. Reklame, seks in požrtija zaokrožajo dramsko trilogijo, v katero je Zupančič umestil še Hodnik in Razred. V vseh je anticipiral poznejša dogajanja v družbi. Foto: MGL
V Zupančičevih komedijah so značajske poteze oseb vedno izrisane ostro, v širokih, hitro prepoznavnih zamahih. Osebe so nedvomno smešne, vendar nas ne zabavajo. Pravzaprav so nam izrazito nesimpatične, saj njihova stališča do sveta temeljijo zlasti na videzu stvari, večinoma so polna klišejev in predsodkov, v resnici so tudi srhljiva in celo nevarna. Foto: MGL

Dramatik in režiser Matjaž Zupančič je svojo najnovejšo črno komedijo napisal 'po naročilu' za Mestno gledališče ljubljansko, kjer je na Velikem odru doživela tudi svojo praizvedbo. Predstava Reklame, seks in požrtija v ospredje postavlja dva uspešna poslovneža; Mocarta, ki ga igra Gašper Tič, in Tiborja v podobi Gregorja Čušina ter njuni ženi Karmen (Mirjam Korbar Žlajpah) in Vesno (Tanjo Ribič), ki v svoji eksistencialni praznini iščejo nenavadna doživetja, hlastajo po statusnih simbolih in adrenalinskih užitkih.

Smešne osebe, a ne zabavne
V Zupančičevih komedijah so značajske poteze oseb vedno izrisane ostro, v širokih, hitro prepoznavnih zamahih, osebe pa so nedvomno smešne, vendar nas ne zabavajo. Pravzaprav so izrazito nesimpatične, saj njihova stališča do sveta temeljijo zlasti na videzu stvari, večinoma so polna klišejev in predsodkov, in če malce premislimo, ugotovimo, da so v resnici tudi srhljiva in celo nevarna. Zupančičeva najnovejša igra razkrije preprost zaplet. Dialogi nas popeljejo v za današnji čas tipično zgodbo o vzponu in padcu določenega kroga ljudi ter o posledicah, ki jih ti dve situaciji prinašata.

Mocart in Tibor vsak na svoj način hlastata po dobičku, le da je v njunem hlastanju temeljna razlika. Mocart je predstavnik brezobzirnega tržnega kapitalizma, v katerem šteje edino dobiček, označujeta ga popolna podjetniška brezobzirnost, ravnodušnost do ljudi, tudi do bližnjih, ker živi brez pravega etičnega načela, vodi ga vulgarni primitivizem. Nezadovoljen je z referentko za oglaševanje Andrejo (Jette Ostan Vejrup) in jo odpusti, a ji kmalu nato seveda zaradi preračunljivih interesov znova ponudi službo. Tibor po drugi strani pa deluje preudarnejši, bolj moder, prijazen, stavi pa na zanesljivost varnost, postopno kopičenje kapitala in moči, ki mora temeljiti na trdnih temeljih in stvarnih poslih. S pridnostjo napreduje od mesarja do bogatega hotelirja in nazadnje zaposli tudi propadlega Mocarta ter njegove nekdanje uslužbence. Med recesijo Tibor pravzaprav deluje kot eden izmed dobrih fantov, poštenih kapitalistov, ki gradijo na gospodarskih dejavnostih in ne na finančnih špekulacijah. A na koncu se izkaže, da dobrih fantov ni.

Nikdar viden magnat
Njuni soprogi Karmen in Vesna, nekoliko nepotešeni zaradi relativno monotone seksualne simfonije, ki se razlega po njihovih spalnicah, jima stojita ves čas ob strani. V zgodbi nastopajo tri moške osebe, Mocart, Tibor in Strelkov, trije tipi, trije različni nazori, trije načini obračunavanja z nasprotniki oz. antagonisti, troje različnih seksualnih praks. Odnos med njimi ves čas temelji na navadni igri moči in poskusih enostranskega okoriščanja. Slogi njihovega delovanja in iskanja naslade pa so različni. O najskrivnostnejšem, a pomembnem gibalcu dogajanja Aleksandru Strelkovu izvemo malo; zagotovo je neizmerno bogat in ima veliko moč oziroma – kot ga označi Mocart – ima povsod zveze in v žepu pol sveta.

Reklame, seks in požrtijo je režiral Matjaž Zupančič, dramaturško je za predstavo poskrbel Andrej Jaklič, za govor je skrbela Barbara Rogelj. Likovno podobo predstave so zasnovali kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, scenografka Janja Korun in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, avtor glasbe je Aldo Kumar, koreografka pa Sinja Ožbolt. Poleg Gašperja Tiča, Gregorja Čušina, Mirjam Korbar Žlajpah in Tanje Ribič v predstavi igrajo tudi Jette Ostan Vejrup, Tjaša Železnik, Tanja Dimitrievska in Lidija Sušnik (AGRFT).