Mednarodno poslanico so letos zaupali predsednici Ameriških lutkarjev in podpredsednici ameriške zveze Unima Nancy Lohman Staub, avtor slovenske pa je lutkar Lovro Finžgar. Dnevu se bodo poklonili tudi slovenski lutkarji s predstavami v Ljubljani in Mariboru.

Nancy Lohman Staub je v poslanici opozorila na pomen dokumentiranja tradicionalne lutkarske umetnosti, pri čemer je spomnila, da je kar 12 oblik Unesco prepoznal za presežne in jih razglasil za nesnovno kulturno dediščino. Tradicionalno lutkarstvo lahko po njenih besedah človeštvu razkrije tako skupne lastnosti kot tudi posebnosti.

Privilegij lutkarjev je igra
Finžgar je opozoril na privilegij lutkarjev - igro, ki se jo igrajo nastopajoči in gledalci, ki so večinoma otroci. Ti vedo, da lutke niso resnične, da so le predmet, a kljub temu sprejmejo igro in v času predstave ni nobenega vprašanja, ali je dogajanje na odru resnično, je pojasnil Finžgar.

LGL v znamenju Zverjasca
Danes je svoja vrata odprlo Lutkovno gledališče Ljubljana, ki je dan začelo s predstavo Zverjasec in ga bo nadaljevalo s programom Lutke povezujejo. V Lutkovnem klubu bodo popoldne izdelovali male zverjasce, po predstavi Zverjasec pa bo sledil še ogled zaodrja predstave. Na voljo bo tudi ogled delavnice gledališča in Lutkovnega muzeja.

V Lutkovnem gledališču Maribor pa popoldne vabijo na predstavo za najmlajše Kocke. Po predstavi bodo obiskovalce pogostili s torto v minoritski kavarnici. V soboto bo na sporedu predstava Svetloba.

V Hiši otrok in umetnosti so svetovni dan lutk praznovali že v nedeljo.

Ob svetovnem dnevu lutk je Statistični urad RS (SURS) pripravil nekaj statistike, ki kažejo, da je bilo leta 2015 med vsemi gledališkimi predstavami 15 odstotkov lutkovnih, pregled podatkov o profesionalnih lutkovnih gledališčih v Sloveniji med letoma 2004 in 2015 pa kaže, da so lutkovna gledališča pripravila v posameznih letih zelo različno število predstav. Tako je leta 2009 nastalo le 515 predstav, leta 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, pa kar 1619 predstav.

Prav lutke so lahko še posebej kritičen in ironičen medij
Lutkar Matija Solce se strinja s Finžgarjem, da je presežna vrednost lutkovnega gledališča v igri. Pri dramskem gledališču je jasna iluzija, da igraš neko osebo, pojasni, v lutkovnem gledališču pa se igraš z nečim, s čimer vzpostavljaš ironično distanco k igri, ki jo ustvarjaš. Obenem poskrbiš tudi za refleksijo, ki jo lahko prevzame tudi gledalec. "Gre za dvojno lečo, ki je odprta tako medijsko kot interpretativno, zato je lutkovno gledališče kritičen in ironičen medij," je prepričan Solce.

Solce je sicer kritičen do današnjega lutkovnega gledališča, ki po njegovem mnenju premalo skrbi za vzpostavljanje osebnega stika z gledalcem. Obenem na račun zaključene zgodbe, ki je namenjena pričakovanjem otrok oziroma njihovih staršev, vzpostavlja distanco do umetnikov. Lutkovno gledališče bi po njegovem prepričanju moralo prikazovati realnost in biti uporniško, kot je bilo nekoč.