Po samo enoletnem mandatu Karen Kamenšek na tem delovnem mestu in po treh letih Janka Kastelica v mariborsko Opero prihaja prvi tuji umetniški vodja in dirigent. Benjamin Pionnier je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na nacionalnem konservatoriju v Nici, študij dirigiranja pa je začel v Parizu in nadaljeval pri znamenitem Georgeu Hurstu. Asistiral je tudi pri Jamesu Levinu, ki ga je povabil v Metropolitan in Carnegie Hall. Deset let je bil zaposlen v Operi v Nici, po tem pa je začel delati v različnih okoljih in opernih hišah. Foto:
Po samo enoletnem mandatu Karen Kamenšek na tem delovnem mestu in po treh letih Janka Kastelica v mariborsko Opero prihaja prvi tuji umetniški vodja in dirigent. Benjamin Pionnier je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na nacionalnem konservatoriju v Nici, študij dirigiranja pa je začel v Parizu in nadaljeval pri znamenitem Georgeu Hurstu. Asistiral je tudi pri Jamesu Levinu, ki ga je povabil v Metropolitan in Carnegie Hall. Deset let je bil zaposlen v Operi v Nici, po tem pa je začel delati v različnih okoljih in opernih hišah. Foto:

Francoskega dirigenta mlajše generacije (1977) v Mariboru že poznajo; letošnjega maja je dirigiral v uprizoritvi mariborske Opere Romeo in Julija Charlesa Gounoda. Ob tej priložnosti je dajal, da je v Mariboru ogromno dobre energije, radovednosti in inteligence. »Kot gostujoči dirigent moraš spoštljivo vsrkati vso tradicijo in kulturo prostora, ne moreš priti z averzijo do okolja, posebej pa ne smeš biti tog in vsiljevati svojega koncepta za vsako ceno,« je še dodal.
Kljub svoji mladosti Pionnierja vabijo v najuglednejša glasbena in operna središča sveta, od Bolšoj teatra do Metropolitanske opere, od Singapurja, Hongkonga do teatra Argentina. Ob svojem delu po svetu, pa se je tudi pošalil: »Hvaležen priimek imam, zlasti za slovanske dežele, kjer veliko nastopam.« Njegov simfonični repertoar obsega vse od baroka do sodobne glasbe.
V slovenskih operah pogoste težave z vodenjem
Janko Kastelic je mesto umetniškega direktorja mariborske opere zapustil po treh letih, kar pa je dlje kot njegova predhodnica Karen Kamenšek, ki je opravljala to delo le eno sezono. Junija, ko je Kastelic sporočil svoj odhod, sta bili tako obe slovenski operni hiši praktično brez umetniškega vodstva, saj je le malo pred Kastelicem svoj odstop sporočil tudi umetniški vodja ljubljanske Opere Christophe Capacci, saj zaradi obnove ljubljanske operne stavbe ni mogel uresničiti načrtovanega programa. Kastelic je za svoj odhod navedel osebne razloge, triletno obdobje pod njegovim umetniškim vodstvom pa je ob odhodu označil kot obdobje, kjer so ustvarili »razmeroma veliko estetskih prebojev in razširili repertoar, kar sta opazila tudi mednarodno občinstvo in strokovna kritika«.