Oder
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 21 glasov Ocenite to novico!
Stenica
Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme avtorski projekt Stenica v režiji Jerneja Lorencija ter koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Foto: Nada Žgank/PGK
Vinko Möderndrofer
Vinko Möderndorfer v nagrajenem delu Romeo in Julija sta bila begunca ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije reinkarnira v povsem vsakdanji osebi, v mlada človeka zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Njuni družini tokrat nista sprti, zato pa je z njuno iskreno mlado ljubeznijo vse socialno okolje. 'Besedilo ga prikaže brezkompromisno, kot vidi in doživlja svojo situacijo mlada generacija: brezpravno, stisnjeno med mlinska kamna, ki ubijata njune preproste, nepretenciozne želje in hotenja,' piše v utemeljitvi. Foto: BoBo
PGK
48. teden slovenske drame je v 12 dneh predstavil 17 uprizoritev, kot vsako leto pa je postregel tudi z bogatim spremljevalnim programom. Foto: Boris B. Voglar/PGK
VIDEO
Nagrajenci Tedna slovensk...

Dodaj v

Najboljša predstava je Stenica, Grumov nagrajenec je Vinko Möderndorfer

Podelitev nagrad Tedna slovenske drame
8. april 2018 ob 21:56,
zadnji poseg: 9. april 2018 ob 17:28
Kranj - MMC RTV SLO, STA

Na 48. tednu slovenske drame je žirijo najbolj prepričala Stenica, produkcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj, ki je tako prejela Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala. Najboljše novo slovensko dramsko besedilo je Romeo in Julija sta bila begunca, ki ga podpisuje Vinko Möderndorfer, najbolj perspektivna mlada dramatičarka pa je Maša Pelko, ki je nagrajena za delo Kraljevi otroci.

Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, Möderndorfer (ta se je za Grumovo nagrado potegoval tudi z delom Sestre) v nagrajenem delu Romeo in Julija sta bila begunca z "razmeroma skopimi sredstvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja na to, kako je lahko mlad človek v tej deželi in v tem času tujec, nepotreben in nekoristen". "Drama v stvarnem tonu odpira univerzalen prostor etičnih vprašanj, senzibilizira za krivičnost in kaže na gledališče kot na prostor nagovarjanja gledalca z neizprosno in kruto psihosocialno podobo do svojih najranljivejših skupin mačehovske dežele," še beremo v obrazložitvi.

O najboljših besedilih je letos presojala žirija v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, dramaturginji Vilma Štritof in Klavdija Zupan ter literarni teoretik in zgodovinar Igor Žunkovič. Med 35 besedili, ki so prispela na natečaj za Grumovo nagrado, so žiranti prepoznali predvsem dve značilnosti, in sicer vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet. Besedila se po njihovem opažanju "vračajo h klasični dramski formi, kjer je v ospredju zgodba, glavno izrazno sredstvo pa dialog", pišejo.

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika je prispelo štirinajst besedil, skoraj polovica besedil pa se je, tako žirija, navdihovala pri delih svetovne književnosti, zlasti pri antičnih mitih. To smemo reči tudi za nagrajeno delo O Kraljevih otrocih Maše Pelko, ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz klasične dramske zgodbe o kralju Ojdipu. Gre za neke vrste predzgodbo klasičnemu delu, v katerem sledimo štirim kraljevim otrokom – Polinejku, Eteoklu, Antigoni in Ismeni v času tik pred očetovim spoznanjem o zločinu. "Razslojenost uporabe otroškega jezika glede na njihovo starost nudi drug in drugačen pogled na kanonsko zgodbo, polje asociacij, ki jih natančno, a nikakor naivno beremo v tekstu, so glavne odlike dramaturško dobro strukturirane in izpeljane drame," so med drugim zapisali.

O vprašanjih svobode, razosebljenosti in odtujenosti
Avtorski projekt Stenica, ki ga je na oder postavil režiser Jernej Lorenci, je komunikativen gledališki dogodek, ki se suvereno in z eksplozivnim nabojem igralskega kolektiva sprehodi skozi imaginarij našega prostora od povojne podobe socialistične Jugoslavije do kapitalističnega sedanjika ali še dlje, pri tem pa v ospredje potisne trpko zagato posameznika, ki tvori skupnost, a je obenem iz nje vselej že izvržen, beremo v utemeljitvi. "Ustvarjalna ekipa ogrodje pravljične komedije Majakovskega iskrivo napolni z referenčnim poljem naše skupne preteklosti in sedanjosti, slogane družbenih stremljenj ironično prešije z zanosom skupnostnih oblik uprizoritvenega izraza, spretno zapeljuje z nostalgijo in humorjem ob prepoznavnih napevih družbene identitete, a z enako vehementno brezskrbnostjo in razigrano neobremenjenim korakom poruši prav vsako iluzijo človeku prijaznega sveta," še piše žirija. Po njenih besedah predstava z angažiranim prispevkom celotnega izvajalskega kolektiva, raziskovalnim pristopom do materije in natančno režiranim ritmom nazorno upodobi visoke vrtljaje kolektivnega družbenega stroja, človeka pronicljivo sleče časovne zaznamovanosti in specifik posamične družbene ureditve ter gledalca pusti s trpkim priokusom ob vprašanjih svobode, razosebljenosti, odtujenosti in človeškosti nasploh.

Najboljšo uprizoritev predstave je izbirala žirija v sestavi Nika Arhar, Mojca Jan Zoran in Ljudmil Dimitrov. Zanjo se je potegovalo šest predstav, ki jih je v tekmovalni program festivala uvrstila selektorica Tea Rogelj.

Stenica je izmed vseh festivalskih predstav najbolj prepričala tudi publiko, ki ji je podelila povprečno oceno 4,8.

Ob nocojšnji priložnosti je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podelilo še bienalno nagrado in priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke. Za življenjsko delo je nagrada pripadla dolgoletnemu gledališkemu kritiku Lojzetu Smasku, za dosežke v zadnjih dveh letih pa Amelii Kraigher.

Teden slovenske drame je v 12 dneh postregel s 17 predstavami in bogatim spremljevalnim programom. Pred sklepno slovesnostjo, ki jo je režirala Neda R. Bric, je bila na ogled tudi še zadnja v vrsti 17 predstav letošnjega festivala, in sicer gledališki koncert Slovenska popevka po besedilih Gregorja Strniše v režiji Matjaža Pograjca ter v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Bivši uporabnik
# 09.04.2018 ob 04:23
Zanimivo, da o tem dogodku nisem zasledil nobene vesti v TV Dnevniku ljubljanske televizije. Popravite me, prosim, če se motim.

Sem si pa v TV Dnevniku lahko ogledal poročilo o spuščanju balončkov po lublanskih ulicah, ali "flash mob" plesanju salse pod Prešernovim spomenikom.

Radio televizija Ljubljana.
kiliboy
# 09.04.2018 ob 00:17
Za razliko od predhodnega komentarja, bom jaz v svojem kratek in jedrnat; čestitke najprej vsem nagrajencem, kaj kmalu zatem pa tudi ostalim, ki se trudite s svojim delom bogatiti našo kulturno krajino. Vsa čast!
Ribiič
# 09.04.2018 ob 10:16
"Romeo in Julija sta bila begunca" - samo, da smo politično korektni, kvaliteta ni važna.
asap
# 09.04.2018 ob 08:31
A je bilo že kakšno leto, ko vinko ni dobil nagrade? So namenjene te nagrade še komu drugemu ali zgolj in samo aktualnemu špekulantu?
Kazalo