Predstava je strukturirana iz montaže simptomov dela 'človeške živali', kot so institucionalni zločini, totalitarizem, demokracija, rasizem, antisemitizem, zločin, holokavst itd. Foto: Borut Peterlin
Predstava je strukturirana iz montaže simptomov dela 'človeške živali', kot so institucionalni zločini, totalitarizem, demokracija, rasizem, antisemitizem, zločin, holokavst itd. Foto: Borut Peterlin
Slavoj Žižek: DOBRODOŠLI V DUHOVNEM ŽIVALSKEM KRALJESTVU
Gre za prvo svetovno uprizoritev tega dela Slavoja Žižka. Foto: Borut Peterlin
Predstava na podlagi Žižkovih besedil

O tem, kako družbo strukturirajo in razkrajajo izločitvena pravila, ponazarja zgodba iz predstave, ki jo Žižek izpelje v Leninovi izbiri. Gre za prigodo, ko se dvema belcema v puščavi približuje lev. Prvi se ga ustraši, drugi pa si začne počasi obuvati tekaške čevlje. Ko ga prvi vpraša, zakaj to počne, saj vendar ve, da je lev hitrejši od človeka, mu ta odvrne: "Ne nameravam prehiteti leva – ampak tebe!"

Predstavo Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu je režiral Matjaž Berger, ki je tudi avtor koncepta, v njej pa nastopajo Petra Govc, Pavle Ravnohrib, Janez Hočevar - Rifle, Aleksandra Balmazović, Mateja Rebolj, Magdalena Reiter, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, Akira Hasegawa in Jure Longyka.
Gre za prvo uprizoritev Žižkovega besedila o ideologiji vsakdanjega življenja, ki je referenčno vezano na poglavje iz Heglove Fenomenologije duha (Duhovno živalsko kraljestvo in goljufija ali stvar sama). S sintagmo je Hegel poimenoval moderne civilizirane družbe, kjer so 'človeške živali' – posamezniki, ki sodelujejo v zapleteni mreži civilne družbe – ujete v samozainteresirane interakcije in so vse potrebe skupnosti podrejene osebnim interesom posameznikov.
Po besedah asistenta režije Mitja Sočiča je gestus uprizoritve strukturiran kot montaža zgledov, simptomov, ideoloških fenomenov preteklega in sodobnega, ki so plod dela 'človeške živali', kot so institucionalni zločini, totalitarizem, demokracija, rasizem, antisemitizem, birokratizem, kinderjajček, humor, intimizem, seksualnost, prehrambna industrija, Hitchcock, zločin, holokavst itd.
Je to res tisto, kar hočemo?
Kot zgled Žižkovih 'parabol' pa navaja izpeljavo iz znane anekdote, ko je nemški častnik med drugi svetovno vojno v Parizu obiskal Picassov atelje in ga je ob občudovanju slike Guernica vprašal, ali je on to napravil. Umetnik mu je seveda odvrnil: "Ne, vi ste to napravili." Danes mnogi liberalci, soočeni z nasilnimi izbruhi, kot je bilo plenjenje v pariških predmestjih, sprašujejo tistih nekaj preostalih levičarjev, ki še vedno stavijo na radikalno družbeno transformacijo: "Nisi to storil ti? Je to tisto, kar hočeš?" In odgovoriti je treba s Picassom: "Ne, ti si to napravil! To je rezultat tvoje politike!" ob predstavi še piše Sočič.
Scenografija predstave je delo Marka Japlja, avtor glasbe je Peter Penko, koreografinja Magdalena Reiter, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalci zvoka Uroš Bon, svetlobe Simon Žižek, videa Gašper Brezovar, dramaturginja je Jela Krečič in lektorica Barbara Rogelj.

Predstava na podlagi Žižkovih besedil