Nevarna razmerja so še danes, več kot dvesto let po nastanku, skrivnosten roman, besedilo, ki mu bralci in literarni zgodovinarji iščejo ključ, navdahnilo pa je tudi postmodernistično dramo. Foto: Mini teater
Nevarna razmerja so še danes, več kot dvesto let po nastanku, skrivnosten roman, besedilo, ki mu bralci in literarni zgodovinarji iščejo ključ, navdahnilo pa je tudi postmodernistično dramo. Foto: Mini teater
Markiza de Merteuil in vikont de Valmont se zapleteta v ritual, ki ga poznata samo onadva - svoji telesi in duši predajata pervezni igri. Foto: Mini teater
Heiner Müller
Heiner Müller danes v okviru evropskega (post)modernizma predstavlja že klasično ime.
Premiera Müllerjevega Kvarteta v Ljubljani

V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu je bila premiera predstave Kvartet Heinerja Müllerja, ki jo tokrat režira Ivica Buljan (pred kratkim jo je v Parizu ponovno postavil Robert Wilson, pred letom dni pa je Kvartet v MGL-ju režiral Sebastijan Horvat). Buljan je v glavni (in edini) vlogi postavil Ano Karič in Roberta Waltla.

"Spremenjen bioritem sveta"
Müller, ki v Kvartetu samo z dvema osebama rekonstruira Laclosova Nevarna razmerja ter odnos med markizo de Merteuil in vikontom de Valmontom, je besedilo napisal v času blokovske delitve, medtem ko je Buljan besedilo umestil v čas novodobnega, z globalizacijo povezanega strahu. "Smrt Sadama Huseina povzroči spremembo bioritma vsega sveta," je svoje razumevanje besedila ilustriral Buljan, ki je še poudaril, da ga v globaliziranem svetu zanima usoda posameznika.

Pri delu s Karičevo in Waltlom se je režiser bolj kot na intelektualno angažiranost osredinjal na čustveno plat. Prizorišče - "bunker po tretji svetovni vojni", kakor ga v didaskalijah opiše avtor - nakazuje idejo zaprtega prostora, mesta realizacije sadistične predstave, v kateri je vse dovoljeno, v kateri se sme izgovoriti in početi vse.

Režiser igralcu razpne varnostno mrežo
Ana Karič, ki je z Buljanom in Waltlom že nekajkrat sodelovala, je dejala, da je to njena "najlepša in najtežja vloga do zdaj". Igralca sta se strinjala, da je v Kvartetu "osebno zaupanje pred vsem", celo pred samo igro. Sprva naj bi bil Kvartet preplet slovenskega in hrvaškega jezika, toda, kot so dejali ustvarjalci, besedilo tega ne prenese, zato se je Waltl udomačil v hrvaščini.

V Kvartetu, ki je nastal v produkciji Mini teatra Ljubljana, Mestnega gledališča Ptuj in zagrebškega Teatra ITD ter v koprodukciji Cankarjevega doma in vrste drugih, sta scenografijo zasnovala Ben Cain in Tina Gverovič, kostumografka je Ana Savič Gecan, glasbo sta napisala Mitja Vrhovnik Smrekar in Tvrtko Dujmovič. Oblikovalec luči je Janez Kocjan, oblikovalka tona pa Jasmina Bernjak. Avtor prevoda v slovenski jezik je Milan Štefe, za hrvaški prevod pa je poskrbela Snježana Rodek. Kvartet naj bi sprva režiral Francois-Michel Pesenti, a se je moral sodelovanju zaradi bolezni odreči.

Premiera Müllerjevega Kvarteta v Ljubljani