Predstavo Platnomer - povest konja po noveli L. N. Tolstoja so ustvarjalci iz različnih gledaliških zvrsti zasnovali na načelih fizičnega in lutkovnega gledališča, poigravajo pa se tudi z uporabo cirkuških veščin. Na oder pa jo je postavil Ivan Peternelj.

Platnomer je v prvi vrsti analitik, poskuša razumeti svet okoli sebe, ima oblikovan pogled na življenje, pa tudi na lastno usodo. Ker je napačno lisast, postane za človeško okolico drugačen, manjvreden, stvar. Njegovo plemenito poreklo in dejanske sposobnosti postanejo nepomembne, saj človek napačnih lis ni pripravljen spregledati.

Zaradi obarvanosti ga izločijo iz družbe in vedno ostane na robu. Odnos, ki ga imajo ljudje do njega, pa razkrije pogojenost razslojene človeške družbe, ki deluje po nepravičnih in nenaravnih načelih. Svoja spoznanja in načela deli z mladimi gledalci, ti pa skozi pogled čutečega, dobrega bitja.

Tolstoj se v svoji noveli dotika smisla in izpolnjenosti življenja, sožitja med človekom in naravo, primerjave smiselnosti človeških in živalskih prizadevanj. Teme prikaže ne le s tretjeosebnimi opisi dogajanja, temveč uporabi tudi prvoosebno pripoved naslovnega lika, četudi gre pri tem za konja, ki ga Tolstoj postavi na rob družbe - tako človeške kot tudi na rob konjske črede. Kot opazovalec z roba lahko poglobljeno posreduje svoja opazovanja, življenjske izkušnje in spoznanja.

Kako družba razoseblja živa bitja
Od prve omembe snovi v Tolstojevih dnevnikih do novele, ki je izšla leta 1885, je minilo več desetletij. In morda je prav zaradi dolgega zorenja Holstomer - konjeva zgodba slogovno izčiščena in tematsko zaokrožena. Ključno vprašanje, ki si ga zastavlja avtor, je v razosebljanju živih bitij in razvrednotenju v objekte.

V predstavi igrajo Ravil Sultanov, Nataša Sultanova/Nataša Tič Ralijan in Vanja Dizdarević. Predstava je koprodukcija Zavoda Bufeto, Lutkovnega gledališča Maribor, CD in društvo Celinka. Namenjena je gledalcem, starejšim od devetih let.

Koncept podpisujeta Ravil Sultanov in Darka Erdelji, avtorici dramske predloge sta Nataša Sultanova in Klavdija Zupan, ki je tudi dramaturginja predstave. Avtorja glasbe sta Mitja Vrhovnik Smrekar in Vanja Dizdarević. Likovna podoba in scenografija sta delo Darke Erdelji, kostumografinja je Mojca Bernjak, za oblikovanje svetlobe pa skrbi Jaka Šimenc.