Umetniški direktor Kang Seok Ran in producent Kim Jo Ahen sta razmišljala o končni produkciji v nizu uprizoritev o marginaliziranih ljudeh ter v pravem času srečala sirskega režiserja Omarja Abu Saada, ki je na oder želel postaviti kratko igro o mladih ljudeh z Bližnjega vzhoda, ki s pomočjo spletnih socialnih mrež svet obveščajo o domačem stanju. Foto: EPA
Umetniški direktor Kang Seok Ran in producent Kim Jo Ahen sta razmišljala o končni produkciji v nizu uprizoritev o marginaliziranih ljudeh ter v pravem času srečala sirskega režiserja Omarja Abu Saada, ki je na oder želel postaviti kratko igro o mladih ljudeh z Bližnjega vzhoda, ki s pomočjo spletnih socialnih mrež svet obveščajo o domačem stanju. Foto: EPA

Žensko, zaprto v sirskem zaporu, preganjajo obrazi ljudi, ki so jo izdali vladi. Moški brazgotine, sledi mučenja na njegovem telesu, pregleda s pomočjo ogledala. Take prizore lahko vidimo v predstavi o mladih v Siriji – v predstavi, ki si jo lahko ogledamo v Južni Koreji.
Nenavadno sodelovanje se je začelo lani, ko sta umetniški direktor Kang Seok Ran in producent Kim Jo Ahen iskala sklepno produkcijo v nizu uprizoritev o marginaliziranih ljudeh. "Iskala sva igro, ki bi pokazala ljudi na robu pečine, ljudi, ki se ukvarjajo z aktualnimi perečimi vprašanji," je povedal Jo Ahen.
Skozi gledališke povezave sta v tem času srečala mladega sirskega režiserja Omarja Abu Saada, ki je na oder želel postaviti kratko igro o mladih ljudeh z Bližnjega vzhoda, ki uporabljajo spletne socialne medije z namenom obveščanja sveta o njihovem položaju v času arabske pomladi in po njej. "Saad je poskušal govoriti o mladi generaciji z Bližnjega vzhoda, ki si prizadeva in sodeluje v trajajoči revoluciji, in tako sva takoj vedela, da je naš," dodaja Jo Ahen.
Rezultat sodelovanja je uprizoritev Can You Please Look at the Camera? (Lahko prosim gledaš v kamero?), v kateri Nora, amaterska filmska režiserka, na skrivaj snema pričanja žrtev nepravičnih priprtij - ljudi, ki jih je policija aretirala zaradi zločinov, kot je razdeljevanje letakov za obveščanje po Facebooku.
Replike igralcev temeljijo na resničnih zgodbah, pogosto pa so presekane s posnetki intervjujev s priporniki. Ob čustvenih trenutkih začnejo igralci kaditi cigarete in njihova rezka, dražljiva aroma v gledališču še poveča napetost.
"Kljub takšnemu žrtvovanju je neverjetno videti tako veliko Sircev, ki se udeležujejo revolucije, da bi dosegli svobodo, demokracijo in socialno pravičnost ter da bi izpolnili svoje sanje," pravi Saad.
Ovinkasta pot do odra
Igralci so morali vaditi za zaprtimi vrati v Siriji, vizume pa so morali pridobiti po ovinkih, saj Južna Koreja in Sirija nimata diplomatskih odnosov, je pa Severna Koreja že dolgo povezana z Damaskom; po poročanjih je bila vpletena v načrte s sirskim skrivnim jedrskim reaktorjem in je Siriji leta 2009 skušala izvoziti ampule reagenta za kemično orožje, s čimer je kršila resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov.
Kim in Kang sta kljub političnim vezem držav ostala pogumna, saj je "vloga sodobne gledališke družbe prav v tem, da predstavi težke teme in vprašanja na odru".
Govorimo o ljudeh, razmišljamo o teh vprašanjih
V seriji uprizoritev o marginaliziranih skupinah so v južnokorejskem gledališču predstavili tudi Sister Mokran o beguncih iz Severne Koreje, ki živijo v Južni Koreji, in predstavo o Korejcih, ki živijo na Japonskem. "Igre te serije uprizoritev govorijo o ljudeh. S predstavo Sister Mokran nismo želeli reči 'združimo obe Koreji v kratkem času' in tudi ne pravimo 'demokratizirajmo Sirijo s to predstavo'," pravi Kang. "Želimo pa pokazati, kako ljudje živijo, da bi vsi skupaj lahko razmišljali o teh vprašanjih."
Gledališče načrtuje, da se bo sirska drama nadaljevala na mednarodnem odru. Čeprav je bilo korejsko občinstvo šokirano nad zgodbami mučenja in poniževanja, je bila skoraj vsaka ponovitev razprodana. Kang verjame, da lahko uprizoritev zadene pravo struno, saj tudi spominja Korejce na leto 1980, ko so množične demonstracije proti takratnemu korejskemu diktatorstvu uničile mesto Gvangdžu.
"Edini način, da vplivamo na naše občinstvo in da nas to podpre, je, da smo siloviti in tudi kruti v tem, kar delamo," pravi Kang. "In da naredimo to, se mora gledališče vedno premakniti točno v sredino aktualnih razprav znotraj družbe."