Paxtonovo sodelovanje z radikalnim gibanjem avantgardnega plesnega kolektiva Judson Dance (1962-1094) in razvoj kontaktne improvizacije v sedemdesetih letih sta pustila neizbrisen pečat na sodobni ples. Foto: Španski borci
Paxtonovo sodelovanje z radikalnim gibanjem avantgardnega plesnega kolektiva Judson Dance (1962-1094) in razvoj kontaktne improvizacije v sedemdesetih letih sta pustila neizbrisen pečat na sodobni ples. Foto: Španski borci
Jurij Konjar, Vez
Predstava Bound/Vez je bila po nastanku leta 1982 za gledališče Spazio Zero v Rimu uprizorjena še v Veliki Britaniji, Belgiji, leta 1983 pa tudi v newyorškem eksperimentalnem gledališču Kitchen, kjer je nastal videoposnetek, na katerem temelji ta rekonstrukcija predstave. Foto: Španski borci

Novo uprizoritev plesne predstave Bound/vez, ki je nastala leta 1982 za gledališče Spazio Zero v Rimu, si bo mogoče ogledati v četrtek, 17. aprila, predtem pa lahko koreografu prisluhnete na dveh predavanjih. V nedeljo ob 16.00 bo spregovoril na temo kratka zgodovina z vidika zunanjega opazovalca, ob 18.30 pa o Očitnih problemih improvizacije. V prvem predavanju bo predstavil splošen pogled na plesno tehniko in njene implikacije ter na to, kako je ples postal kulturna institucija, kar bo prepletal z lastno plesno zgodovino, v drugem pa bo spregovoril o nemogočem položaju, v katerem se je znašel z Jurijem Konjarjem pri obnovi svojih solov. Na predavanju se mu bo pridružil tudi Konjar, prek Skypa pa bo iz New Yorka pogovor moderirala francoska plesna strokovnjakinja Denise Luccioni.

S Paxtonom nadaljuje Zavod EN-KNAP mednarodni program Uvoz-izvoz, ki ga letos posveča razmišljanju o staranju (telesa) skozi plesno umetnost, gostovanje pa sledi februarskemu druženju z britanskim mojstrom improvizacije Julyenom Hamiltonom in marčevskemu s perfomerko Wendy Houstoun.
Avtor kontaktne improvizacije
Steve Paxton se že pet desetletij uvršča med ključne figure sodobnega plesa. Približno toliko nazaj je začel sodelovati z radikalnim gibanjem avantgardnega plesnega kolektiva Judson Dance. Pomemben pa je kot avtor kontaktne improvizacije, plesne oblike, pri kateri se dve osebi ali več gibata druga proti drugi v skoraj konstantnem spontanem stiku. V šestdesetih letih je bil član skupine Joséja Limóna, med letoma 1961 in 1964 pa je plesal za slovitega koreografa Merca Cunninghama.
Sodeloval je tudi z drugimi umetniki postmodernega gibanja v New Yorku in bil član kolektiva Grand Union. To so bila leta, ko so odmevala njegova dela Proxy (1961), Physical Things (1966) in Satisfyin’Lover (1967). Preizpraševal je uveljavljene plesne parametre in uporabljal gibanje, kot sta hoja in tek, ki tradicionalno nista sodila v plesni vokabular. Ta gibalni leksikon lahko v nasprotju z bolj ekskluzivističnimi plesnimi oblikami, kot je balet, ki zahtevajo izjemno tehnično dovršenost, plešejo vsi gibalno neovirani posamezniki.
V zadnjem obdobju Paxton pogosto sodeluje s slepimi in gibalno oviranimi plesalci, prav tako z drugimi znanimi imeni sodobnega plesa, med drugim Trisho Brown, Robertom Ashleyjem in Borisom Charmatzom.