Tematski sklop pod naslovom Gledališče, uprizoritve prakse in teorija - danes je posvečen konceptualnim vprašanjem in terminološkim razhajanjem, s katerimi se spopadata sodobna gledališka teorija in praksa. Foto: BoBo
Tematski sklop pod naslovom Gledališče, uprizoritve prakse in teorija - danes je posvečen konceptualnim vprašanjem in terminološkim razhajanjem, s katerimi se spopadata sodobna gledališka teorija in praksa. Foto: BoBo

Prva številka 50. letnika je posvečena terminološkim vprašanjem sodobnih scenskih umetnosti in teorij, v njej pa je med drugim mogoče najti tudi nabor člankov na temo Gledališče, uprizoritve prakse in teorija - danes.

Kje je intelektualna konkurenčnost?
Prvo številko uvede prispevek filmskega urednika Matica Majcna. V njem tematizira intelektualno konkurenčnost, ki manjka nacionalno zaprtemu slovenskemu medijskemu prostoru. Majcen vprašanje razgrinja na primeru filmske kritike, ki je pod močnim vplivom oglaševalskih in promocijskih sporočil, kot najboljši način za razbitje iluzij v takšnem vzporednem svetu pa predpostavlja njegovo relativizacijo z večjo vpetostjo v mednarodni prostor, so sporočili iz založbe.

Novi glasovi v literaturi
Literarni urednik Robert Titan Felix je pripravil intervju z mladim pisateljem Tomom Podstenškom. Njegove romane in kratke zgodbe, med njimi prvenec Dvigalo iz leta 2011 in delo Sodba v imenu ljudstva iz leta 2012, zaznamujeta aktualnost in družbena kritika. Intervju se poleg sporočilnosti Podstenškove literature in njegovih pisateljskih strategij dotakne tudi sodobnih družbenih razmerij.

Tematski sklop pod naslovom Gledališče, uprizoritve prakse in teorija - danes je posvečen konceptualnim vprašanjem in terminološkim razhajanjem, s katerimi se spopadata sodobna gledališka teorija in praksa. Objavljeni članki skušajo odgovoriti na vprašanja, ali so uveljavljeni izrazi še aktualni, so morda dobili drugačne pomene, ali odslikavajo drugačno realnost ali pa so povsem neuporabni.

V prvi številki Dialogov so med drugim še članki Tomaža Toporišiča o uspešnosti ved pri soočanju z razgrajevanjem in dograjevanjem forme, samih sebe in gledališkega spektakla, Barbare Orel o uporabi pojmov performans in scenske umetnosti v slovenski terminologiji ter Maje Murnik o uprizoritvenih umetnostih in tehnologijah.