Predstavo V samoti bombaževih polj je režiral Ivica Buljan, igralski vlogi pa sta prevzela Robert Waltl in Marko Mandić. Foto: Toni Soprano/Mini teater
Predstavo V samoti bombaževih polj je režiral Ivica Buljan, igralski vlogi pa sta prevzela Robert Waltl in Marko Mandić. Foto: Toni Soprano/Mini teater
V samoti bombaževih polj
V samoti bombaževih polj je eden vrhuncev kultnega francoskega dramatika dramatika Bernard-Marie Koltèsa. Foto: Toni Soprano/Mini teater
V samoti bombaževih polj
Gledalec nikoli ne izve, okoli česa se vrti 'dil', kaj je tisto, kar prvi ponuja, in kaj tisto, kar drugi želi. Foto: Toni Soprano/Mini teater

Igro, ki se ukvarja z vprašanjem 'dila' oziroma trgovske transakcije, bodo po premieri ponovili 22., 23., 29. in 30. junija ob isti uri. Gre za koprodukcijo Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra, kjer je Koltèsovo delo tudi sicer reden del repertoarja, ter Zavoda Maribor 2012.
V samoti bombaževih polj je režiral letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Ivica Buljan, skrivnostno robo pa iščeta Robert Waltl in Marko Mandić. Diler in Klient se ves čas pogajata o blagu, ki ga nikoli ne imenujeta, ne skleneta pa ničesar. Pravzaprav vse v igri ostaja nedoločeno. V noči na nedoločljivem mestu, na poti med eno in drugo točko, se srečata neznanca, tuja drug drugemu in samemu sebi, in se zapleteta v dialog o nemogoči transakciji, ki ju bo odvedel v najgloblje zavoje njunih strahov, potreb in želja. Lahko bi šlo za prostitucijo, za drogo ali katero koli ilegalno transakcijo, a če je Koltès hotel, da predmet želje ostane neimenovan, je tako zato, ker mu je dil sam, prek vsake anekdotičnosti, predstavljal temeljno figuro razmerja do drugega.
Eden ponuja in obljublja, drugi zavrača in se izmika, pa se vendar ne odmakne, gledalec pa nikoli ne bo izvedel, kaj je tisto, kar prvi ponuja, niti, kaj drugi želi, pravi prvi mož ptujskega gledališča Peter Srpčič. Kot še dodaja, imenujejo nekateri to Koltesovo dramo za visoko pesem postmoderne dramatike, kar bo po njegovem mnenju še posebej izjemno in posebno, da bo predstava postavljena v nekdanji elektrolizi tovarne Talum, katedralo industrijske arhitekture.
Ključna drama Koltèsovega opusa
Prav V samoti bombaževih polj je tista igra, s katero je javnost začela delo Koltèsa, ki je umrl leta 1989, prezgodaj, da bi bi vedel, da ga bodo prepoznali kot temeljno osebo francoskega in svetovnega gledališča zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, sprejemati kot koherenten opus.
Koltès stanja sveta ne razlaga s politiko. "Nikoli ne govori o tem, kako naj bi ga spremenili, niti ni gotovo, ali ga je po njegovem mnenju mogoče spremeniti; zdi se, da sta zatiranje in socialna krivičnost v njegovi dramatiki aspekta generaliziranega nasilja, ki vlada tudi razmerjem med rasami, med spoloma, med generacijami …" je o dramatikovem delu zapisala Anne-Françoise Benhamou.