Baletno glasbo je napisal med letoma 1875 in 1876, prvič pa so balet izvedli 4. marca 1877 v moskovskem Bolšoj teatru. Po smrti Čajkovskega sta Marius Petipa in Lev Ivanov na podlagi uspeha Trnuljčice izoblikovala novo različico Labodjega jezera, ki so jo predstavili 15. januarja 1895 v Marijanskem gledališču v Sankt Peterburgu. Ta še danes velja za osnovo vseh sodobnih uprizoritev priljubjlenega baleta. Foto:
Baletno glasbo je napisal med letoma 1875 in 1876, prvič pa so balet izvedli 4. marca 1877 v moskovskem Bolšoj teatru. Po smrti Čajkovskega sta Marius Petipa in Lev Ivanov na podlagi uspeha Trnuljčice izoblikovala novo različico Labodjega jezera, ki so jo predstavili 15. januarja 1895 v Marijanskem gledališču v Sankt Peterburgu. Ta še danes velja za osnovo vseh sodobnih uprizoritev priljubjlenega baleta. Foto:
Princeso Odette in njene prijateljice ugrabil zlobni čarovnik Rothbart in jih spremenil v labode, ki le čez noč dobijo človeško telo. Princ Siegfried in Odette se zaljubita in princ ji namerava pokloniti srce za vedno, s čimer bi tudi prekinil čarovnikov urok. V te načrte se znova vmeša čarovnik Rothbart, ki princu pred oči postavlja demonsko Odille, vizualno spremenjeno v očarljivo kraljično. Princ tako prav njej obljubi večno ljubezen in prelomi svojo obljubo Odette.

Baletno glasbo je napisal med letoma 1875 in 1876, prvič pa so balet izvedli 4. marca 1877 v moskovskem Bolšoj teatru. Za vizualni blišč ruskega Carskega gledališča je v 19. stoletju skrbel baletni mojster Marius Petipa, Čajkovski pa je, čeprav je prvič skladal glasbo za balet, menil, da lahko izboljša tudi glasbeno raven gledališča. Uspeh baleta se danes pripisuje predvsem njegovi nadarjenosti, slogu komponiranja in verjetno nekoliko tudi njegovi psihi. V baletu je našel svoj idealen svet, pravljični raj, v katerem se strahovi razblinijo, upi pa izpolnijo.
Uspeh šele po skladateljevi smrti
A uspeh ni nastopil ob prvi premieri; ta je bila sorazmerno neuspešna, kar nekateri pripisujejo neučinkovitosti uprizoritve, ki jo je pripravil Wenzel Julius Reisinger, tehničnim pomanjkljivostim nastopajočih plesalcev, pa tudi občinstvu, ki morda še ni bilo pripravljeno razumeti glasbe, ki je izvirala iz dramatičnega razvoja vsebine.
Šele leta 1893, po skladateljevi smrti, sta Marius Petipa in Lev Ivanov na podlagi uspeha Trnuljčice izoblikovala novo različico Labodjega jezera, ki so jo predstavili 15. januarja 1895 v Marijanskem gledališču v Sankt Peterburgu. Pri tej uprizoritvi je bil spremenjen tudi konec libreta. Tega je v tragični razplet popravil kar brat Čajkovskega, Modest Čajkovski. Nova različica je doživela velik uspeh in je še danes osnova vseh sodobnih uprizoritev tega priljubljenega baleta.
Princeska in demonska podoba v isti osebi
Zgodba Labodjega jezera pripoveduje o lepi princeski Odette, ki jo skupaj z njenimi prijateljicami ugrabil zlobni čarovnik Rothbart in jih spremenil v labode, ki le ponoči dobijo človeško telo. Princeska se zaljubi v princa Siegfrieda, vendar njuni ljubezni čarovnik postavlja prepreke tudi z demonsko Odille, ki je videti kot zrcalna podoba Odette in obe vlogi tudi pleše ista balerina. V vlogi solistov bosta nastopila Natalija Trifonova in Nariman Bekžanov, postavitev s koreografijo Leva Ivanova in Mariusa Petipaja pa je obnovil Gediminas Taranda.
Za predstavo 25. januarja v Hali Tivoli bomo podelili dve vstopnici. Za sodelovanje v nagradni igri odgovor na vprašanje pošljite do ponedeljka, 20. 1., do 12. ure na elektronski naslov mmc-kultura@rtvslo.si

Za katera dva znamenita baleta poleg Labodjega jezera je Čajkovski še ustvaril glasbo?