Sovji grad je zgodba o v sovo začaranem vitezu, ki mu mora, da bi spet pridobil prvotno podobo, nekdo izpuliti vsa peresa (peresa namreč) izpolnjujejo želje. Začarani vitez naleti na Gašperčka Larifarija, ki ima obilico želja, med njimi tudi, da bi postal minister. V dogodivščinah, ki sledijo, rešujejo Gašperčka sovja peresa iz številnih zagat. Na koncu ostane brez vsega, kar spada k ministrskemu položaju, oženi pa se vendarle. Predstava bo danes in jutri na sporedu ob 19.00.

Sovji grad sodi v Klemenčičevo zrelo obdobje, v katerem je, po besedah Lobode, vse postavil na absolutno avtorsko osnovo, pomagali so mu le prijatelji in družina.

Gledališki ansambel v enem človeku
Klemenčič je svojo prvo predstavo, Reccardinijevega Mrtveca v rdečem plašču, pripravil 22. decembra 1910 v domači dnevni sobi v Šturjah pri Ajdovščini. Vse lutke in sceno zanjo je izdelal sam, gledališki list k predstavi pa prinaša tudi zapisek o vlogah: "Igralci: Milan Klemenčič, Pepca Klemenčič - govorila je Betino, streljala in rožljala z verigami." Drugih 13 vlog je odigral mojster sam.

Sovji grad predstavlja nadaljevanje dela na Klemenčičevi dediščini, ki se je začelo z oživitvijo Doktorja Fausta ter se nadaljevalo s prvim Sovjim gradom leta 1990. Nato je bil posnet kratek portret Milana Klemenčiča, leta 2011 pa izdana monografija Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov.

Slovenska lutkovna dediščina v "dvorani slavnih"
Sovji grad je druga v celoti ohranjena Klemenčičeva predstava in predstavlja živi del njegove dediščine. Lutkovno gledališče Ljubljana jo uvršča v svojo Lutkoteko, ki zdaj vsebuje že štiri bisere - poleg Sovjega gradu še Doktorja Fausta, Žogico Marogico in Zvezdico Zaspanko.