Po njegovih besedah se hipnotični učinek Stropnikovih kriptičnih in hkrati povsem samorazlagalnih posegov po eni strani uresniči v vinjetah vsakdana, ki nas humorno in na videz nedolžno razigrajo, po drugi pa v nelagodnem svetu sanj, vrinkov, lapsusov in (potlačenega) seksualnega naboja.

"Njegovi kolaži, risbe, objekti in videi delujejo kot miniaturne črne luknje, ki vsrkajo našo pozornost in nas povlečejo v svet možnih pomenov, posebej tistih, ki jih logicistično obravnavanje sveta najpogosteje zavrže," je še zapisal Vidmar.

Pomembnost gledalčeve fascinacije, ki jo je težko formulirati
Za Stropnikovo umetniško prakso je ključna prav fenomenologija gledalčeve izkušnje, saj njegova dela porajajo fascinacijo, ki jo je težko artikulirati. Vendar pa hkrati prav ta nezmožnost ubeseditve posameznika požene v spopad z željo po lastnem videnju.

"Vznemirjajo in begajo nas pogosti prerezi, luknje, prelomi in pregibi, ki na Stropnikovih kolažih in videih nakazujejo kompleksen svet, ki se skriva za površino. Zdi se mi, da je ključ do izredne dinamike Stropnikovih del prav v njihovi slojevitosti," v spremnem besedilu k razstavi med drugim zapiše Vidmar.

Mladen Stropnik (1977) je diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je končal tudi magistrski študij. Deluje kot svobodni umetnik, ukvarja se predvsem s slikarstvom, videom in prepletanjem obeh medijev v tridimenzionalnem prostoru. Svoja dela je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Leta 2008 je prejel nagrado skupine OHO.