Snežni plaz z vzhodnega pobočja Rombona do reke Koritnice iz leta 2006. Foto: Iz arhiva Antona Čopija
Snežni plaz z vzhodnega pobočja Rombona do reke Koritnice iz leta 2006. Foto: Iz arhiva Antona Čopija

Snežni plazovi so opozorila narave človeku, naj se zaveda svojih dejanj, naj spoštuje naravo, ko drvi v svoji sebičnosti in pogoltnosti zmeraj dalje, sproža male in velike vojne, ki se kot bumerang vračajo človeštvu.

Anton Čopi, Bovec

Decembra leta 1915 je zapadlo od dva do tri metre snega. Na božični dan se je otoplilo, kar je vzpostavilo razmere za večje plazove.

Znan je primer snežnega plazu z Rombona, ki se sproži skoraj vsako zimo med Trdnjavo Kluže in Možnico na cesto Bovec–Log pod Mangartom do reke Koritnice ali čez. "Avstrijska vojska opozoril domačinov o tem plazu ni upoštevala in je postavila vojaški tabor na pobočju Rombona na višini okrog 1.400 metrov pri kraju Plemenica pod tako imenovano 'Kozjo polico'," pove ljubiteljski zgodovinar Anton Čopi iz Bovca.

Čeprav so bili vojaki zaščiteni pred sovražnikovimi granatami, pa jim je nad glavo pretila še hujša nevarnost - uničujoči snežni plaz. Zaradi njega so imeli veliko smrtnih žrtev.

Po nekaterih virih je armadna skupina generala Rohra do srede marca 1916 zaradi plazov ali bele smrti, kakor so jo imenovali, izgubila okoli 600 mož. Leta 1916 so vojaki, kot opisuje Čopi, v spomin umrlih zgradili cerkvico s posebnim posvetilom na spominski tabli. Že naslednje leto so cerkvico porušili snežni plazovi.

Vseh, ki so svoje življenje končali v teh zahtevnih vojnih razmerah, so se letos spomladi spomnili na slovesnosti v Lepeni. Društvo 13-13 iz Bovca je namreč dalo pobudo za obnovitev spomenika.


Anton Čopi nam je poslal fotografije plazov, ki se že desetletja pojavljajo na istih mestih, iz svojega zasebnega arhiva. Z njimi so se morali spopasti tudi vojaki na soški fronti.

Snežni plazovi so opozorila narave človeku, naj se zaveda svojih dejanj, naj spoštuje naravo, ko drvi v svoji sebičnosti in pogoltnosti zmeraj dalje, sproža male in velike vojne, ki se kot bumerang vračajo človeštvu.

Anton Čopi, Bovec