Spacalu je ustvarjalni duh narekoval ukvarjanje na različnih področjih - od scenografije do slikarstva, grafike in mozaikov. Mozaiku se kontinuirano posveča od začetka ustvarjalnega obdobja, v zadnjih letih pa se je zapisal le tej tehniki. Foto: BoBo
Spacalu je ustvarjalni duh narekoval ukvarjanje na različnih področjih - od scenografije do slikarstva, grafike in mozaikov. Mozaiku se kontinuirano posveča od začetka ustvarjalnega obdobja, v zadnjih letih pa se je zapisal le tej tehniki. Foto: BoBo
Mozaik je bil tisočletja ena od dvorazsežnih slikarskih tehnik, pri Spacalu pa je s svojo reliefno razgibano površino najprej segel na področje kiparstva in potem v televizijskih scenografijah z obsežnim posegom v prostor postal celovita arhitektura. Foto: BoBo

Pred 75 leti se je na današnji dan rodil slikar, mozaist in scenograf Jože Spacal. Edinstvenost med slovenskimi likovnimi umetniki je dosegel s sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Od leta 1967 do 1995 je deloval kot scenograf na RTV Slovenija, kjer je pripravil več kot 300 scenografij.

Spacal, ki je rodil v Kostanjevici na Krasu, je slikarstvo študiral na akademiji Brera v Milanu, v mozaiku pa se je izpopolnjeval na milanski Visoki šoli za umetnost Castello Sforzesco. Delal je na oddelku za scenografijo RAI na TV Milano, pozneje je sodeloval z ljubljansko RTV.

Prvo ime mozaika na Slovenskem
Velja za sooblikovalca grafične šole v Ljubljani. V grafiki naravne elemente združuje z risbo, doseženo z orodji sodobne tehnike. Ves čas se je ukvarjal z mozaikom, najprej s ploskovnim, pozneje pa je razvil izrazito reliefno skoraj arhitekturno gradnjo. Velja tudi za prenovitelja in enega najizrazitejših sodobnih ustvarjalcev te slikarske tehnike na Slovenskem.

V njegovih začetnih delih so prevladovali kraški motivi, nato gabariti streh, volovske vprege, kamnolomi, kompozicije razdejanj, erupcije v kozmosu, knjige v plamenih, simfonije morskih valov.

Umetnost v sinergiji z znanostjo
Kot scenograf je v oddaje najrazličnejših žanrov vnašal prvine sodobne likovne umetnosti in jih združeval s sočasnimi dosežki znanosti - glasba v sinhroniziranih valovnicah iz osciloskopa, svetlobni zapis laserskega žarka - s čimer je ustvaril celovite umetniške stvaritve, ki sodijo v sam vrh dosežkov na področju TV-scenografije.

Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah. Imel je tudi več samostojnih razstav - v Ljubljani leta 1993 veliko pregledno razstavo TV-scenografije in leta 1999 veliko pregledno razstavo grafike.

Za svoje delo je prejel več kot 20 nagrad in priznanj v tujini, med njimi nagrado na 7. norveškem mednarodnem bienalu grafike v Fredrikstadu in premijo na 4. mednarodnem bienalu grafike v Varni.