Staro mestno jedro Kostanjevice na Krki je od leta 1997 razglašeno za kulturni spomenik, ta status pa je utemeljen s starostjo in kontinuiteto poselitve, prostorsko organizacijo ter ohranjenostjo parcelacijske mreže. Zasnova starega mestnega jedra sledi prostorski organizaciji, kakršno je imela Kostanjevica v 13. stoletju, ko je dobila mestne pravice – gre za sistem dveh glavnih ulic s prečnimi povezavami. Parcelacijski sistem oz. mrežo razdelitve naselbinskega zemljišča Kostanjevice na Krki lahko opredelimo kot načrten urbanistični akt. Foto: Goran Rovan
Staro mestno jedro Kostanjevice na Krki je od leta 1997 razglašeno za kulturni spomenik, ta status pa je utemeljen s starostjo in kontinuiteto poselitve, prostorsko organizacijo ter ohranjenostjo parcelacijske mreže. Zasnova starega mestnega jedra sledi prostorski organizaciji, kakršno je imela Kostanjevica v 13. stoletju, ko je dobila mestne pravice – gre za sistem dveh glavnih ulic s prečnimi povezavami. Parcelacijski sistem oz. mrežo razdelitve naselbinskega zemljišča Kostanjevice na Krki lahko opredelimo kot načrten urbanistični akt. Foto: Goran Rovan
Jean Marie Touret, Kostanjevica, 1960, tuš, 34,10 x 25,60 mm
Kostanjevica na Krki je s svojo izjemno podobo navdih številnim umetnikom. Galerija Božidar Jakac hrani v svojih zbirkah različna dela na temo mesta na otoku. Na razstavi je predstavljen izbor, skozi katerega prepoznavamo značilne vedute naselja in elemente njegove kulturne dediščine. Na fotografiji: Jean Marie Touret, Kostanjevica, 1960, tuš, 34,10 x 25,60 mm Foto: Galerija Božidar Jakac

Razstava, ki prinaša vpogled v podobo mesta nekoč in danes, pa tudi predloge za njegovo prihodnjo podobo, bo v Galeriji Božidar Jakac - Lamutov likovni salon na ogled do 23. septembra. Razstava želi predvsem prebivalce Kostanjevice na Krki in njegove okolice opozoriti na ogrožene elemente bogate kulturne dediščine edinega slovenskega mesta na otoku.

Kostanjevica tudi na filmskih posnetkih
Preteklo podobo Kostanjevice na Krki bodo obiskovalci tako spoznavali skozi historične upodobitve, katastrske karte in razglednice iz zbirke novomeške Knjižnice Mirana Jarca in Galerije Božidar Jakac. Večina razglednic sodi v obdobje med obema vojnama, ko je bila Kostanjevica na Krki razmeroma živahno podeželsko naselje.

Današnjo podobo Kostanjevice na Krki sta v fotografski objektiv ujela Uroš Abram in Goran Rovan. Statične poglede dopolnjuje izbor filmskih in dokumentarnih posnetkov RTV Slovenija. Pogled, usmerjen v prihodnost, pa bodo obiskovalcem razkrile naloge, ki so jih v okviru svojih študijskih obveznosti izdelali študenti fakultete za arhitekturo.

Plečnikov pečat na mestu, ki ga ni nikoli obiskal
V obdobju med obema vojnama in v prvih povojnih letih se je s Kostanjevico na Krki skozi serijo projektov ukvarjal tudi veliki arhitekt Jože Plečnik. Pobudnica njegovega vključevanja je bila tukajšnja lekarnarica, magistra Emilija Fon, s katero ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo. Čeprav Plečnik, kot lahko razberemo iz njegovih pisem prijateljici, ni nikoli obiskal Kostanjevice na Krki, je zanjo in izbrane lokacije v naselju izdelal serijo idejnih osnutkov, skozi katere lahko prepoznavamo značilno mojstrovo potezo. Nekateri so ostali na ravni idejnih osnutkov, manjši del je doživel tudi izvedbo. S Plečnikovim posredovanjem se je z načrtovanjem arhitekturne podobe Fonove hiše ukvarjal Boris Kobe, ki je s svojim profesorjem sodeloval tudi pri projektiranju notranje opreme lekarne sv. Miklavža. Ta se je prebivalcem Kostanjevice in okolice, gotovo tudi zaradi svoje celostne zasnove in skrbne izvedbe, močno vtisnila v spomin.

Razstavo bo dopolnila zbirka umetniških del različnih ustvarjalcev, ki so svoj navdih našli v mestu na otoku. Razstavljena dela iz zbirke Galerije Božidar Jakac ponujajo po mnenju organizatorjev vpogled v značilne vedute naselja in elemente njegove kulturne dediščine. "Z razstavo želimo spodbuditi odgovorno ravnanje z dediščino, ki je lahko poleg kakovostnega bivalnega okolja tudi izjemen turističen produkt, zato načrtujemo tudi spremljevalno dogajanje," so zapisali organizatorji. Razstavo bo pospremila serija strokovnih predavaj, usmerjena v odpiranje dialoga med lastniki oziroma uporabniki dediščine mesta na otoku, predstavniki lokalne skupnosti in strokovnimi službami. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, za katere bodo organizirali ustvarjalne in izobraževalne delavnice.