"Videodelo Luciane Kaplun izkorišča reenactment kot kreativno prakso, ki ob ustvarjanju možnosti za nove in nepričakovane socialne interakcije oblikuje tudi izvirniku nasprotujoče kontekste. Razumemo ga lahko kot pokazatelja nezmožnosti uresničevanja velikopoteznih in utopičnih političnih idej. Te so vedno obsojene na neuspeh, stremljenje k idealom pa postane svojevrsten epilog k izkušnji udeležencev in zaznamek v njihovem kolektivnem spominu," je zapisala kustosinja razstave Alenka Trebušak. Foto: KC Tobačna 001
Novi delčki Bitke na Neretvi

Umetničina 21-letna izkušnja življenja v rojstni deželi Cheja Guevare se poveže z izraelskim mitiziranjem herojstva gverilskih skupin ter subverzivnih akcij v getih. Vod Kaplunove kulminira v oživljenem zanimanju za preučevanje partizanstva, ki mu je na naših tleh mogoče slediti zadnjih nekaj let.

Odraščanje v času po partizanih
Vzniki partizanskega duha pri mladih, ki so rojeni v času, ko ni bilo več možnosti neposredne identifikacije s partizani, so umetnico napeljali k raziskovanju filma Bitka na Neretvi iz leta 1969, poklona eni najbolj spektakularnih bitk druge svetovne vojne na tleh nekdanje skupne države.

Film kot nosilec idealizirane estetske forme za legitimizacijo moči povojne vladajoče elite je Kaplunovi služil za izhodišče rekonstrukcije, kot povod pa je izrabila razlike med dvema obstoječima verzijama filma. Za uprizoritev kadrov (izrezanih v skrajšani angleški različici) je angažirala skupino Spominska četa Pod svobodnim soncem.

Brez iskanja vzrokov
"Nastala videodela Avdicija in Branje scenarija ne iščejo vzrokov za transfer partizanskega duha v sedanjost. V njih posamezniki, ki zavzemajo svoje vloge v odnosu do filmske zgodbe, sicer oživljajo dialoge in rekonstruirajo izrezane scene, vendar ostajajo ujeti v sedanjost – njihov performans se spreminja v serijo ponavljajočih se ritmiziranih aktov, ki postajajo brezpomenski, govor pa razpade na nepovezane besede. Kaplunova gre v svoji razgradnji izvirnika še dlje in razgali tudi vse uporabljene medije in narativne strukture," je med drugim zapisala kustosinja razstave Alenka Trebušak.

Luciana Kaplun (1981) je leta 2012 kot članica umetniške in intervencijske skupine Public Movement že sodelovala na skupinski razstavi kustosa Avija Pitchona v KC-ju Tobačna 001. Medtem ko delovanje skupine zaznamuje prilaščanje ritualov in koreografij izraelske vojske, sionističnega gibanja in državne ter ljudske zapuščine, njeno samostojno ustvarjanje ubira pot raziskovanja modelov kolektivnega spomina in družbene identitete skozi prizmo popularne kulture.

Umetnica gostuje v KC-ju Tobačna 001 v okviru rezidenčne izmenjave z Izraelskim centrom za digitalno umetnost v Holonu. Odprtje razstave bo drevi ob 20. uri, na ogled pa bo do 9. septembra 2015.

Novi delčki Bitke na Neretvi